Suzana Zagorc – Kaj pa vidva čakata?!

 

Ko ti nekaj manjka, si ranljiv.

Avtorica je napisala izpovedni roman o tem, kako imaš vse in obenem ničesar. Njena poklicna in zasebna pot je bila načrtovana do najmanjše podrobnosti, vse je potekalo po ustaljenih tirnicah nekoga, ki je že dosegel veliko. Potem pa se je ustavilo. Spoznala je, da ji v mozaiku življenja do popolne slike manjka samo še en kamenček, ki pa ga na žalost ne more vstaviti sama – otrok.

Suzana in Andrej nista želela biti več v dvoje. Dobro jima je šlo, prehodila sta devet od desetih stopničk, zato sta se odločila, da bosta postala družina. Pred njima je bil novi projekt, za katerega sta menila, da bo ga bosta brez težav opravila. Vendar sta se boleče zmotila. Spočetje otroka po naravni, tisti najlepši poti, ni šlo, zato sta se obrnila na zdravnika specialista, ki pa ni ugotovil nobenih pomanjkljivosti. Bolj kot sta se trudila, manj je bilo upanja. Zato sta poskusila čisto vse, oklenila sta se najmanjše rešilne bilke in se lotila tudi alternativnih možnosti, ki so vključevale bioenergetike, bioresonance, razstrupljanje, refleksne terapije. Suzana se je, tako kot vsega drugega, vsake najmanjše podrobnosti lotila z največjo vnemo, postala je prava strokovnjakinja za prehrano, doma se je obdala s pravo zakladnico superživil, vendar brez učinka. Situacija je postajala vedno bolj nevzdržna, kar je pustilo tudi pečat na njunem odnosu. Suzana je vso krivdo prevzela nase in kljub temu, da sta bila na hudi preizkušnji, je bila trdno odločena, da ne bo vrgla puške v koruzo.

Če imaš jasen cilj, je vse podrejeno temu. Cena ne igra vloge. Tudi skušnjave ne. Ko malo pokukaš v široko sfero »zdravega življenja«, te vrtinec kar posrka vase. Dna pa od nikoder. In tako je večni potrošnik ustvarjen. Mi, ki imamo cilj, močno željo, smo bolni ali nam manjka kar koli, smo najboljši potrošniki. Večni potrošniki.

Iskrena pripoved, ki zahteva veliko poguma, saj Suzana na trenutke pokaže tudi svojo sebično plat, ki v bralčevih očeh nikakor ni prijetna, je pa v vseh pogledih človeška. Ozreš se na prehojeno pot, ki je bila do zdaj posuta s cvetjem, in ne moreš doumeti, zakaj se je zalomilo prav tebi, tvojemu urejenemu in uspešnemu življenju, drugim pa kljub neznatnemu trudu uspe v trenutku, ne da bi se jim bilo treba posvečati zdravemu načinu življenja, ne da bi načrtovali ali žrtvovali ene samcate zadeve. To se ti ne zdi pravično, zato po tihem kuhaš zamero do drugih ter se spotikaš in loviš na lastnih dvomih.

Zgodba, kot je ta, priča o neprijetnostih, ki lahko prizadenejo vsakega od nas, vendar jih ne razkrivamo, ker se bojimo zavrnitve. Ravno zato je ta knjiga tako dobrodošla, saj nam da vpogled v zasebni poligon, na katerem lahko odkrivamo lastne slabosti in presežemo samega sebe.

Izpovedne zgodbe, kot je ta, nam v podivjanem svetu, v katerem je ena največjih vrlin hitrost, razkrijejo, da je treba življenje spoštovati v vseh svojih oblikah in da se čisto vsega ne da načrtovati.

 

prijavite se

Vsekakor me zanima vaše mnenje, vendar ne pozabite: bodite prijazni. Pohval se ne branim.
  1. Sabina says:

    Damjan, kako lepa in realna predstavitev knjige. Prav zato jo bom vzela v roke tudi jaz :)
    Saj si zapisuješ kam svoj modre misli, a ne?!
    Tale je spet ena tisti, ki se jih velja zamoniti… da ‘je treba življenje spoštovati v vseh svojih oblikah in da se čisto vsega ne da načrtovati.’
    Hvala!

    Odgovori
  2. Sabina says:

    p.s. zapomniti:)

    Odgovori
  3. Damjan says:

    Hvala lepa, Sabina, lepo je vedeti, da so še zvesti bralci :) Misli se kar same zapisujejo na moji strani in sem iskreno vesel, ko jih kdo opazi in zabeleži. lp, Damjan

    Odgovori

Napišite odgovor.