Vse objave, označene klasiki

  • Knjige 2019

    Vsak začetek leta je prežet s hitro prižganimi in prepogosto ugaslimi zagoni, nesmiselno naivnimi zaobljubami, katerim bi lahko predali svojo dušo tudi neko nepomembno sredo sredi 37. tedna. Pod vsak obrat koledarskega leta potegnemo črto in začnejo se vklapljati številke, zasijejo spomini, zašilijo se stare poteze. Čas je za novo.

    Če se zanos zaradi premika ene same številke vobče še zdi nekoliko brezpredmeten, zlasti če ne užiješ vse mirnosti in oddiha praznikov, pa je med drugim v svetu knjig – če si seveda človek, ki se rad izgubi v tem svetu – to nekaj veličastnega. Novo leto, nov nabor zgodb, nova zgodba literarnega festivala in sveži gostje, novi odlični prevodi, novi pogovori, nova spoznanja. Vse je novo. Novo, ki se spoji s starim.

    Če se ozrem v preteklo leto, lahko zadovoljno pokimam. Bilo je malo manj prebranih knjig, tam okoli trideset, toda te so bile obilnejše ali tehtnejše ali sad slabe vesti ali zakrnelih srednješolskih literarnih akrobacij. Zaposlil me je Ken Follett s svojo srednjeveško sago, zapeljal Stendhal, odpeljal Frank Herbert, vznemirjal Gogolj, znova sem se spoprijateljil s Ferrante. V mojem intimnem prostoru so se denimo znašli še Laurent Binet, Marquez, Auster, Veličković, Jernej Županič, Michal Viewegh, Meša Selimović, Donna Tartt (Lišček in Skrivna zgodovina sta visoko na seznamu mojih najljubših – če ju še niste prebrali, vsekakor priporočam). Jakob J. Kenda je napisal izvrstno pohodniško knjigo, ki je več kot to. Anja Golob je v eni knjigi izdala tri izvrstne pesniške zbirke. Razveselil nas je Avgust Johna Williamsa, ki nam je podaril tudi izvrstnega Stonerja. Čeprav nekateri vihajo nos nad kriminalkama Tadeja Goloba, se meni zdita izvrstni. Ne brez napak, a izvrstni – izjemen zagon in potencial za razrast v žanrski krajini. K temu je in pripomogla tudi genialna kriminalka Mojce Širok Pogodba.

    Leto 2018 je bilo Cankarjevo leto, ki ni minilo brez številnih dogodkov in izdaj. V letu 2019 vstopamo v Vodnikovo leto – obeležujemo dvestoletnico smrti duhovnika, pesnika, slovničarja, urednika in učitelja Valentina Vodnika. Bogata popotnica v literarno leto.

    Tako kot nekaj let poprej tudi letos začenjam z izborom napovedanih izdaj. In tudi tokrat bo živahno, živopisno, raznoslastno. Končno bodo dobili prevod Kingove mnogostranske klasike Tisto, za festival Fabula bo znova pripravljen paket odličnih knjig, čaka nas novih šest Modernih klasikov in četrti – zadnji – del neapeljskega cikla Elene Ferrante, Tadej Golob že piše tretji del s Tarasom Birso (čisto zares!), v prevodu bo z nami spet Cormoran Strike, k nam prihaja Elif Şafak, končno naj bi izdali Pandemijo ruske pisateljice Jane Vagner, postapokaliptični triler, ki ga čakam že nekaj let, predvsem pa – in to povem z neizmernim navdušenjem – bomo v prevodu dobili roman Cigan, vendar najlepši Kristiana Novaka, ki je po mojem mnenju spisal enega najboljših romanov zadnjih let (Črno mati zemlo).

    Vsega je seveda preveč, da bi zapisal tu, zato sem po lastni presoji pripravil seznam vidnejših izdaj v tem letu. Založbam se zahvaljujem, da so tako radodarno priskočile na pomoč. Gre za knjige, ki se jih veselim in o večini bom tako ali drugače še pisal.

    Leto 2019 je tu. Kot vedno vsem želim odlično bralno leto in ne pozabite, knjiga je najboljše darilo.

    Berimo naprej.

     

    Danilo Kiš: Poslednje zatočišče zdravega razuma

    Emil Filipčič: Moto

    FABULA

    • Aberto Manguel: Z Borgesom
    • Tatjana Tolstoj: Eterični svetovi
    • Tatjana Tolstoj: Eterični svetovi
    • Ingo Schulze: 33 trenutkov
    • Eric Vuillard: Dnevni red
    • Rachel Cusk: Outline

    Vitomil Zupan: Čitanka (v izboru Aleksandra Zorna)

    Jurij Hudolin: O smehu Zlatka Čordiča

    Gabriela Babnik: Tri smrti

    Stephen King: Tisto

    Eva Mahkovic: Na tak dan najbolj trpi matercard

    Stefan Hertman: Spreobrnjenka

    Slavko Pregl: Avtobiografija

    Jernej Županič: Behemot

    Jose Saramago: Leto smrti Ricarda Reisa

    Ivo Andrić: Na sončni strani

    Svetlana Slapšak: Volna

    Sofi Oksanen: Stalinove krave

    Mate Dolenc: Pravljice

     

    Suzana Tratnik: Norhaus na hribu

    Matjaž Zupančič: Drame

    Zarja Vršič: Kozjeglavka

    MODERNI KLASIKI

    • Luan Starova: Čas koz(prev. Aleš Mustar)
    • Tanguy Viel: 353. člen kazenskega zakonika (prev. Aleš Berger)
    • Evelyn Waugh: Ekskluziva(prev. Dušanka Zabukovec)
    • Elias Venezis: Številka 31328 (prev. Lara Unuk)
    • Zakes Mda: Načini smrti (prev. Andrej E. Skubic)
    • Emmanuel Boundzeki Dongala: Puška v roki, pesem v žepu (prev. Katja Zakrajšek)

    Michael Ondaatje: Zatemnitev (prev. Staša Grahek)

    Elena Ferrante: O izgubljeni deklici (prev. Anita Jadrič)

    Ilija Trojanow: Moja Olimpijada (prev. Mojca Krajnc)

    Igor Ostachowicz: Noč živih Židov (prev. Jana Unuk)

    Samo Rugelj: Krčenje

    Sašo Dolenc: Od genov do zvezd in naprej

     

    Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi (roman; spremna beseda Aljoša Harlamov)

    Miha Mazzini: Funny (roman)

    Tadej Golob: Nov primer Tarasa Birse (delovni naslov)

    Dušan Šarotar: Sobota

    Miklavž Komelj: Stigmatizacija (poezija)

    Maruša Krese: Izbrane in neobjavljene pesmi (izbor bo podlaga za načrtovane prevode v tuje jezike; spremna beseda Boris A. Novak)

    Kallia Papadaki: Dendriti (roman; več grških literarnih nagrad in nagrado EU za literaturo; prev. Lara Unuk)

    Ralf Rothman: Umreti spomladi (roman; prev. Slavo Šerc)

    Gabi Gleichmann: Eliksir nesmrtnosti (roman je bil preveden v 13 jezikov in prejel norveško nagrado za najboljši prvenec leta; prev. Danni Stražar)

    Boris A. Novak: Koledar (poezija)

     

    Mojca Pišek: Knjiga, ki smo jo vendar vsi prebrali

    David Foster Wallace: Izbrani eseji (prev. Jernej Županič)

    Clare Azzopardi: Imena, ki so jih pustile za seboj (prev. Breda Biščak)

    William Trevor: Po dežju (prev. Ana Barič Moder)

    Dragan Velikić: O pisateljih in mestih (prev. Mateja Komel Snoj)

    Gabriele D’Annunzio: Pescarske novele (prev. Vasja Bratina)

    Primož Čučnik: Piš čez sen (pesniška zbirka)

    Miklavž Komelj: Larvae (kratkoprozna knjiga)

    Ana Svetel: Prevozi (kratke zgodbe)

    Maja Vidmar: Pojavi (pesniška zbirka)

     

    Igor Karlovšek: Sodišče (roman)

    Thomas Hardy: Ljudje iz gozda (prev. Meta Osredkar)

    Kurt Tucholsky: Dvorec Gripsholm (prev. Tina Štrancar)

    Tina Bilban: Hvala za škarje

    Miroslav Košuta: Ljubezni to pesem (pesniška antologija za najstnike in vse ljubitelje poezije; opremo knjige bo prispeval Damijan Stepančič)

    Vinko Möderndorfer: Babica za lahko noč (izvirna otroška poezija; ilustracije Tanje Komadina)

     

    Gregor Strniša: Vesolje (ilustracije Silvan Omerzu)

    Miha Avanzo: Rorschach (po štiri desetletja trajajočem pesniškem molku je tu nova pesniška zbirka; izbor in spremna beseda Igor Divjak)

    Norman Ohler: Droge v tretjem rajhu

    Wisława Szymborska: Zbrane pesmi (prev. Jana Unuk)

    Walt Whitman: Pesem o sebi (prev. Miha Avanzo; spremna beseda Katja Perat)

    Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir 1, 2 (prev. Lijana Dejak; spremna beseda Svetlana Slapšak)

    Carlos Ruiz Zafón: Labirint duhov (zaključek tetralogije – Senca vetra, Igra angela, Ujetnik nebes; prev. Veronika Rot)

    Benedict Wells: O koncu žalosti (prev. Neža Božič)

    Arundhati Roy: Ministrstvo za najvišjo srečo (prev. Vesna Velkovrh Bukilica)

    Arto Paasilinna: Najboljša vas na svetu (prev. Julija Potrč)

    Celeste Ng: Prikriti plameni (prev. Danica Križman)

    James Patterson in Bill Clinton: Kje je predsednik? (prev. Tea Mejak)

    Robert Galbraith: Smrtonosna belina (novi primer detektiva Cormorana Strika; prev. Tina Stanek)

    Malin Persson Giolito: Živi pesek (najboljši skandinavski kriminalni roman 2017; prev. Petra Piber)

    Ken Follett: trilogija KINGSBRIDGE, druga knjiga: Svet brez konca, 2. del (prev. Uroš Kalčič)

    Jana Vagner: Pandemija (postapokaliptični psihološki triler, ki ga primerjajo z McCarthyjevo Cesto in grozljivkami Stephena Kinga; prev. Ana Monika Habjan)

    Janne Teller: Vse (danska avtorica bo aprila obiskala Ljubljano in 3. festival angažiranega pisanja Itn.; prev. Silvana Orel Kos)

    J. K. Rowling: Magične živali: Grindelwaldova hudodelstva (prev. Jakob J. Kenda)

    Andrej E. Skubic: serija Trio Golaznikus (ilustracije Tanja Komadina)

    Boštjan Gorenc – Pižama: Raketa (po »Kaj se skriva očku v bradi« druga slikanica Boštjana Gorenca in ilustratorja Igorja Šinkovca)

    Jelka Reichman: Rasla je jelka do neba (najlepše pesmi s podobami slikarke Jelke Reichman)

    Anja Štefan: Imam zelene čeveljčke (ilustracije Jelka Reichman)

    Andrej Rozman Roza: Rimuzine in črkolazen (ilustracije Zvonko Čoh)

     

    Kristian Novak: Cigan, vendar najlepši (po Črni materi zemli, zame enem najboljših romanov zadnjih let, prihaja Novakov naslednji roman)

    Umberto Galimberti: POP filozofi za bistre glave (knjiga slovenskim bralcem dobro znanega filozofa, namenjena predvsem mladim bralcem; izšla bo v koprodukciji, torej sočasno v več jezikih)

    Umberto Galimberti: Besedo imajo mladi

    Andrew Sean Greer: Less (aktualni Pulitzerjev nagrajenec)

    Dubravka Ugrešić: Lisica

    Michael Harris: Samost (o letu življenja brez interneta – vendar s knjigami, seveda)

    Alessandro Baricco: Igra

    Lidija Dimkovska: Non-Oui

    Zoran Hočevar: Čeprav, seveda

    Banana Yoshimoto: Jezero

    Adriana Altaras: Titova očala

    Roman Rozina: Po cipresah diši

    Christine Arnothy: Imam petnajst let in nočem umreti

     

    R. J. Palacio: Christopherjeva zgodba (prev. Boštjan Gorenc)

    Nina Jelen in Anja Kurent: Naj

     

    Marko Tomaš: Želim postati terorist (prev. Aleksandra Rekar)

    Elif Şafak: Tri Evine hčere (turška avtorica na povabilo založbe prihaja v Slovenijo; prev. Maja Ropret)

    Sylvia Plath: Juvenilia (izbor zgodnjih pesmi; prev. Andreja Udovč)

    Sally Rooney: Pogovori s prijatelji (kritiki jo proglašajo za glas nove generacije in pravijo, da je Jane Austen prekariata ter J. D. Salinger za generacijo Snapchata; prev. Vesna Velkavrh Bukilica)

    Alma Karlin: Moj mali Kitajec (prev. Jerneja Jezernik)

    Miljenko Jergović: Rodbina (prev. Aleksandra Rekar)

    Oto Horvat: Sabo je obstal (prev. Dijana Matković)

    Svetlana Makarovič: Velika ilustrirana antologija poezije za otroke

    Kurt Vonnegut: Zbrane zgodbe, 2. knjiga (prev. Branko Gradišnik)

    Marcel Proust: Iskanje izgubljenega časa (večletni projekt, 7 knjig, 2019–2021: prev. Radojka Vrančič)

     

    Nassim Nicholas Taleb: Tvegati lastno kožo (knjiga o tem, da marsikdaj odločajo tisti, ki ničesar ne tvegajo; komu je treba dati javno besedo, kaj je podajanje mnenja; ultimativna knjiga enega največjih mislecev našega časa)

    Stephen Pinker: Razsvetljenstvo zdaj (knjiga harvardskega profesorja, v kateri ta, z mnogimi statističnimi prikazi, skuša pokazati, da sedanjost ni tako slaba, kot jo pogosto slikajo mediji in da – človeštvo kot celota – živimo najbolj do sedaj.)

    Jean-Baptiste Malet: Gnilo rdeče (francoski nagrajenec lanskega leta za najboljšo neleposlovno knjigo; insajderski pogled v globalno industrijo hrane, ki na primeru paradižnikove mezge, torej izdelka, ki ga uporabljamo po vsem svetu, pokaže, kako se vrti ta brezobzirni korporativni svet sodobnega prehranjevanja)

    Henry David Thoreau: Hoja (klasični esej o hoji, njeni dobrobiti in njeni duhovni vrednosti)

    John Muir: Tisoč šeststo kilometrov dolg pohod do zaliva (prvi prevod ameriškega naturalista, zaslužnega za ustanavljanje ameriških narodnih parkov in očeta sodobne ekologije)

    Nan Shepherd: Živa gora (poetsko lirični potopis škotske pesnice o pohajanju po Škotskem višavju in ena najboljših knjig o naravi, ki so bili kadarkoli napisane)

    Richard H. Thaler: Nerazumno vedenje (knjiga Nobelovega nagrajenca za ekonomijo, ki skozi niz poučnih epizod iz svojega življenja, ki ga je posvetil raziskovanju človekovega odločanja, pokaže, kako človeku in človeštvu nasploh velikokrat manjka racionalnosti, saj se pogosto odločamo impulzivno brez realne podlage)

    Daniel H. Pink: Kdaj (znanstvene skrivnosti izbire pravega trenutka; knjiga o tem, kako smo vsi ujetniki raznih časovnih ciklov, ki jih lahko izkoristimo v svoj prid)

    Kai-Fu Lee: Supersile umetne inteligence (knjiga o tem, kako se trenutno v svetu bije bitka za primat v umetni inteligenci med Ameriko in Kitajsko, kar bo pomembno vplivalo na našo prihodnost)

     

    Pénélope Bagieu: Neustrašne – portreti neuklonljivih žensk (prev. Katja Šaponjić)

    Guibert & Boutavant: Ariol – zlobni muc (prev. Katja Šaponjić in Anja Golob)

    Mahler: Alica v Sussexu (prev. Liza Linde)

    Wirbeleit in Heidschötter: Škatla – nobenih neumnosti (prev. Anja Golob)

    Adrien Demont: Pepee (prev. Katja Šaponjić)

    Pablo Auladell: Izgubljeni raj (prev: Andrej Tomše)

    Eva Mahkovic in Eva Mlinar: Vinjete straholjubca

     

    Helena Dobrovoljc: Kje me jezik žuli (zbirka slovničnih in pravopisnih zagat, s katerimi se spopadajo uporabniki slovenskega jezika in se v zvezi z njmi obračajo na Jezikovno svetovalnico ZRC SAZU, ki v spletni obliki in z uredniškim odborom deluje od leta 2014. V knjigi so torej zbrana vprašanja in odgovori – pojasnila so poljudno razložena – zadnjih petih let.)

    Dan Podjed: Videni (svež antropološki vpogled v sodobno družbo narcizisma in kritično obravnava sodobne tehnologije, ki človeku omogočajo, da je viden vsepovsod in neprestano, in to ne za kazen kot pri Benthamovi zasnovi zapora Panoptikum, ampak se človek danes razkazuje prostovoljno)

    Nikola Tesla: Problem povečevanja človeške energije (iz angleščine prevedel in izčrpno spremno besedo napisal Tibor Hrs Pandur)

    Isaac Newton: Izbrani filozofski spisi (prvi prevod Newtonovih spisov v slovenščino, knjigi so priložena spremna besedila v izboru Matjaža Vesela, recimo korespondenca med Newtonom in Descartom)

    Jason Lutes: Berlin (stripovska trilogija v eni knjigi, na več kot 500 straneh, opisuje in orisuje življenje navadnih ljudi v Berlinu v 30. letih 20. stoletja, ki so opazovali, kako se nekoč kozmopolitska prestolnica pred njihovimi očmi spreminja v nacistično gnezdo)

    Alojz Cindrič: Ljubljanski študentje v času pred in med prvo svetovno vojno (avtor proučuje življenje prvih generacij ljubljanskih študentov, je povezan z obletnico ljubljanske univerze (1919 – 2019)

     

     

    prijavite se

  • Knjige 2018

     

    Novo leto je poleg sladostrastnih zaobljub, ki jih ne bomo izpolnili, krasno tudi zato, ker je polno pričakovanj in knjižne izdaje, ki nas bodo čakale v knjigarnah in knjižnicah, predstavljajo svojevrsten užitek.

    Če bi na hitro strnil bralno leto 2017, bi rekel, da je bilo uspešno. Z velikim veseljem poslušam, da so knjige, ki so se me tako ali drugače dotaknile, povečini izposojene. Res bi bilo treba še marsikaj storiti, da bi se povečal tudi nakup knjig, ampak to je zgodba na dolge proge. Vsak od nas, ki se ukvarja s knjigami, nekaj malega pripomore k temu in zato vstopam v bralno krajino letošnjega leta z veliko mero navdušenja. Tudi zato, ker nas letos čaka kar precej zanimivih izdaj.

    Zahvalil bi se založbam, ki so bile pripravljene narediti seznam izdaj in nekaj tega sem po lastni presoji uvrstil v izbor, ki je na voljo na tej strani. Predvsem gre za knjige, ki se jih veselim in o katerih bom tako ali drugače pisal. Gotovo se bo našla še kakšna, ki mi bo prekrižala pot.

    Letošnje leto je Cankarjevo leto. Ob stoti obletnici njegove smrti bomo dobili veliko njegovih knjig in knjig o njem, ogledali si bomo lahko njegove drame in zamudniki bodo lahko brali tudi stripe, ki temeljijo na njegovih delih.

    Veseli me, da je veliko slovenskih knjig. Vsako leto več. In to dobrih. Ljubitelji kriminalk se bodo razveselili nadaljevanja uspešnice Jezero, Boštjan Gorenc bo predstavil nove slolvenske klasike, Jedrt Lapuh Maležič bo izdala romaneskni prvenec, brali bomo lahko z modro ptico nagrajeni roman Mojce Širok, navdušuje tudi druga knjiga Saša Dolenca Od genov do zvezd.

    Tudi na področju prevodne literature bo živahno. Ne bom našteval vsega, ker je res veliko odličnih knjig, me je pa izjemno razveselila novica, da bodo leto izdali Pandemijo ruske pisateljice Jane Vagner, postapokaliptični triler, ki ga čakam že kakšni dve leti. Potem so tu še roman Maylis de Kerangal, tretja knjiga Neapeljskega cikla Elene Ferrante, Avgust Johna Williamsa, ki nam je dal izjemnega Stonerja, pa Herbertov Dune.

    Tako, leto 2018 je tu. Vsem želim odlično bralno leto!

     

    BELETRINA

    David Grossman: Konj stopi v bar (nagrada Man Booker)

    »David Grossman v svojem romanu tako ustvari otožno podobo sodobnega sveta, v kateri ljudje hodijo naokrog s svojimi neizpovedanimi zgodbami, in dlje kot nosijo te zgodbe v sebi, bolj osamljene se počutijo, bolj oddaljene od soljudi. Vse šale tega sveta nas namreč ne morejo zbližati tako, kot nas zbliža ena sama iskrena izpoved … «  Goran Vojnović

    Janko Kos: Misliti Ivana Cankarja (eseji)

    Ivan Cankar: Podobe iz sanj (njegova zadnja zbirka kratke proze)

    Tadej Golob: Kot bi Luna padla na Zemljo (biografija Milene Zupančič)

    Taiye Selasi: Gana naj gre

    Maylis de Kerangal: Rojstvo mosta (v slovenščini lahko beremo že izjemno knjigo Pokrpajmo žive, o kateri sem pisal tukaj)

    Serhij Žadan: Vorošilovgrad

    Slavenka Drakulić: Mileva Einstein: Teorija žalosti

    Katja Perat: Mazohistka (zgodovinski roman)

    Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Zapiski iz mrtvega doma

    Ferenc Molnar: Dečki Pavlove ulice (mladinski roman)

    Lenart Zajc: Američanka (roman)

    Robert Perišić: Območje brez signala

    »Robert Perišić je luč, ki sveti z inteligenco in ironijo ter nam govori, da povojna Hrvaška ne le obstaja – ampak je pomembna.« Jonathan Franzen

     

    CANKARJEVA ZALOŽBA

    Kazuo Ishiguro: Ostanki dneva

    Boštjan Gorenc – Pižama: sLOLvenski klasiki 2

    Peter Čeferin in Vasja Jager: Maščevanje (roman, ki temelji na resnični zgodbi, bo pretresel številne bralce; avtorski tandem je namreč poskrbel, da bomo dobili napeto in »žmohtno« branje)

    Katja Perat: Naredite Ameriko spet obvladljivo (premislek o družbeno-političnih in kulturnih razmerah trumpovskih ZDA)

    Elena Ferrante: O tistih, ki zbežijo, in tistih, ki ostanejo (tretja knjiga Neapeljskega cikla)

    Javier Marias: Berta Isla (pretanjen psihološki roman, ki se ukvarja z najintimnejšimi človeškimi občutji in stiskami)

    Sašo Dolenc: Od genov do zvezd 2

    Joanna Bator: Temno, skoraj noč (avtorica se v žanrih srhljivke in kriminalke spopada z etično podobo sodobne Poljske)

    Javier Marias: Benetke, interier

    MODERNI KLASIKI:

    Christoph Ransmayr: Cox ali tek časa

    Lucia Berlin: Priročnik za ženske

    Jan Johanides: Intima

    Immanuel Mifsud: Jutta Heim

    Josef Škvorecky: Strahopetci

    L. Doctorow: Življenja pesnikov

     

    GOGA

    Tadej Golob: Klošar (Taras Birsa bo spet z nami; nadaljevanje uspešnice Jezero: več o tem tukaj)

    Marko Sosič: Kruh in prah (roman)

    Esad Babačić: Odrezani od neba (poezija)

    Srečko Kosovel: Vsem naj bom neznan (izdaja v dveh knjigah, ki jo bo uredil in s komentarji ter spremno študijo opremil Miklavž Komelj)

    Nikolaj Gogolj: Mrtve duše

    Aleksandar Hemon: Vprašanje Bruna (v slovenščini lahko beremo tudi izjemno zbirko Knjiga mojih življenj, o kateri sem pisal tukaj)

     

    LITERA

    Samo Rugelj: Istanbul (roman)

    Jedrt Lapuh Maležič: Vse, kar je človeškega (romaneskni prvenec, bildungsroman)

    Jurij Hudolin: Ljubljanske ulice (roman)

    Borut Golob: Pes je mrtev (roman)

    Marguerite Duras: Prevzetost Lol Stein (roman)

     

    LUD LITERATURA

    Andrej Blatnik: Ugrizi (kratka kratka proza)

    Jernej Županič: Mamuti (romaneskni prvenec)

    Rafael Argullol: Prekleta popolnost (Spisi o žrtvovanju in slavljenju lepote) – Labirinti

    Assia Djebar: Alžirske ženske v svojih sobanah (novele) – Stopinje

    Jure Jakob: Lakota (poezija) – Prišleki

    Shirley Jackson: Loterija in druge zgodbe – Stopinje

    Faruk Šehič: Pod pritiskom – Stopinje

     

    MIŠ

    Ivan Cankar: Skodelica kave (ilustriral Peter Škerl)

    Thomas Hardy: Jude the Obscure (iz prvega prevoda iz leta 1955 ima naslov Temno srce)

    Jure Jakob, Anja Jerčič Jakob: O drevesih (tretja pesniška slikanica dveh uveljavljenih in priznanih ustvarjalcev; zbirka iskrivih pesmi o drevesih in njihovih prebivalcih ter obiskovalcih)

    Janja Vidmar: Elvis Škorc: od 0 do 10 (mladinski roman)

    Cvetka Sokolov: Vsak s svojega planeta (mladinski roman)

     

    MLADINSKA KNJIGA

    Jani Virk: Brez imena (roman o občutljivih letih dozorevanja)

    Mojca Širok: Pogodba (zmagovalni roman modre ptice 2018)

    Gabriel García Márquez: Dvanajst potohodnih zgodb (zbirka kratkih zgodb)

    Amos Oz: Juda

    John Williams: Avgust (avtor izjemnega romana Stoner, o katerem sem pisal tukaj)

    Patrick Modiano: Pasja pomlad (roman)

    Karl Ove Knausgård: Moj boj 3

    Ken Follett: Trilogija Kingsbridge (druga knjiga – Svet brez konca)

    Fredrik Backman: Mi smo medvedi! (avtor uspešnic Mož z imenom Ove, Babica vas pozdravlja in se opravičuje ter Tu je bila Britt-Marie)

    Åsa Avdic: Otok (preplet distopije in klasične kriminalke)

    Malin Persson Giolito: Živi pesek (najboljši skandinavski kriminalni roman 2017)

    Jana Vagner: Pandemija (postapokaliptični psihološki triler, ki ga primerjajo tako z McCarthyjevo Cesto kot z grozljivkami Stephena Kinga)

    Milan Petek – Levokov: Lov za templjarskim zakladom (nominiran za nagrado modra ptica 2016)

    Nicola Yoon: Vse, vse (z zgodbo o vznemirljivi skrivnosti življenja in srčni bolečini je ameriška avtorica Nicola Yoon v hipu postala ena najbolj priljubljenih pisateljic na svetu; roman je preveden v 41 jezikov, po njem pa je nastal tudi film)

    Janja Vidmar: Črna vrana (nadaljevanje odmevne zbirke zgodb Otroci sveta)

    John Green: Neskončen stolp želv

    J. J. R. Tolkien: Silmarillion (eno temeljnih Tolkienovih del znova v slovenščini)

     

    MODRIJAN

    Connie Palmen: Ti si rekel (pripoved Teda Hughesa o življenju in zakonu s Sylvio Plath)

    Bandi: Obtožba (kratke zgodbe, ki prikazujejo krutost severnokorejskega režima)

    Amanda Mihalopulu: Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico (zbirka Bralec)

    Sarah Bakewell: V kavarni eksistencialistov (skupinski portret Jeana-Paula Sartra, Simone de Beauvoir, Mauricea Merleau-Pontyja, Alberta Camusa, Karla Jaspersa, Martina Heideggerja ter nekaterih drugih evropskih pisateljev in filozofov, ki so v 20. stoletju poosebljali filozofiji eksistencializma in fenomenologije)

    Siegfried Lenz: Prebežnik (roman o blodni veri v izpolnjevanje dolžnosti, ki so ga zahodnonemški cenzorji vrgli v ‘bunker’; več si lahko preberete tukaj)

     

    OCEAN

    R. J. Palacio: Charlottina zgodba (po Čudo in Julianovi zgodbi, dveh velikih uspešnicah, prihaja tretja knjiga, ki skozi Charlottine oči osvetljuje Avgustov svet)

    Matt de la Peña: Love (slikanica za vse generacije; govori o raznih oblikah ljubezni od dojenčka do odraslosti – z izjemnimi ilustracijami)

    Katherine Applegate: Wishtree (knjiga za mladostnike)

     

    SANJE

    Marko Tomaš: Zbogom, fašisti!

    Maylis de Kerangal: Na tej točki noči

    Kurt Vonnegut: Zbrane zgodbe, prva knjiga

    Frank Herbert: Dune

    Ransom Riggs: Hollow City (nadaljevanje Otoka nenavadnih otrok)

    Orhan Pamuk: Ta čudni občutek v glavi

    Neža Maurer: Nekaj zelo zelo lepega (zbrane pesmi za otroke)

    Saul Bellow: Planet gospoda Sammlerja

    George Orwell: Svoboda ali suženjstvo

     

    UMco

    Henry Marsh: Ne škoduj! (neposreden vpogled v delo in izzive nevrokirurga v moderni bolnišnici; pretanjen nevrokirurgov premislek o vrednosti in pomenu človeškega življenja)

    Branko Gradišnik: Iskanje izgubljenega zdravja (za vse, ki bi se radi ognili belih halj, belih receptov, belih laži, bele žene in črnih misli; knjigi je napisala navdušeno spremno besedo dr. Sonja Ukmar, avtorjeva osebna zdravnica)

    Edwin A. Abbott: Dežela Ravnina (pripovedka o več dimenzijah z avtorjevimi ilustracijami; Isaac Asimov, sloviti avtor znanstveno-fantastične proze, je bralcem Dežele ravnine položil na srce: »Ne poznam boljšega uvoda, ki bi nazorneje pojasnil dojemanje večdimenzionalnih prostorov.«)

    Samo Rugelj: Na Triglav (hvalnica hoji in potepanja na vrh Slovenije)

     

    VIGEVAGEKNJIGE

    Liv Stromquist: Prepovedani sad (založba, ki nam je lani med drugim dala izjemni risoroman Brodeckovo poročilo)

     

    Založba ZRC (ZRC Sazu)

    Saša Poljak Istenič/Petra Testen: Minka Skoberne (o slovenski Helen Keller, prvi slepi učiteljici)

    Marjetka Golež Kaučič: Slovenska ljudska balada

    Joško Indig: Otroci iz vile Emme (o tem, kako je Osiječan med letoma 1940 in 1943 skrival dvajseterico judovskih otrok najprej na lovskem dvorcu Lesno Brdo pri LJ, potem pa še v mestu Nonantola v pokrajini Modeni, od koder se jim je uspelo rešiti v Švico in od tam v Izrael, kjer je napisal dnevniku podobno pričevanje)

    Mateja Ratej (ur.): Mariborske osebnosti (o ljudeh, ki so zaznamovali Maribor, mdr. o nedavno umrli Herti Haas, nekdanji Titovi soprogi in članici ugledne mariborske nemško govoreče družine, pa o mezzosopranistki Mari Čepič; o Kličku, legendarnem lastniku restavracije Pri treh ribnikih; o Marijanu Krambergerju, slovenskem literarnem zgodovinarju in esejistu: o ruskem emigrantu Kapralovu, ki je bil zdravnik in očitno tako markantna osebnost, da je v večnost vstopil že v Jančarjevi noveli Smrt pri Mariji Snežni.)

    Mojca Žagar Karer, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Marjeta Humar (ur.): Pravni terminološki slovar (terminologija sodobne slovenske pravne znanosti, pravne prakse in pravne norme (zlasti zakonodaje) po letu 1991. Gre za prvi strokovni priročnik, pri katerega pripravi so bili udeleženi tako pravni strokovnjaki, zastopani z izvedenci iz vrst pravne teorije in prakse, kot tudi terminografi z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.)

     

     

    prijavite se

  • Boštjan Gorenc – Pižama: sLOLvenski klasiki 1

    Nehajte me že gnjaviti. Že štiri telegrame sem vam poslal, da nočem imeti nič s to knjigo. Briga me, če je moj sokrajan. – Janko Kersnik, kmetski slikar

    Ko sem še žvečilne lepil pod klopmi in mladostno vihravo pozabljal sendviče v šolski torbi, da so splesneli do radioaktivnega modrozelenega prahu, sem klasike naravnost sovražil. Bili so druga najhujša stvar, ki me je doletela. Prva je bila seveda grahova omaka. Pitali so nas z zateženimi in suhoparnimi besedili, za katera se nam je zdelo, da so predmet mokrih sanj samo (m)učiteljev, katerih edina znana vloga je bila siljenje mladine v pisanje obnov, ki so jih po izvirnosti prekašali samo še prosti spisi Kaj sem počel med poletjem. V mojem primeru sicer ni šlo za pisanje, ampak panično prepisovanje. To mi nikakor ni šlo od rok. Tako kot ne tista zelena gravžarija po grlu.

    Vse pa bi bilo gotovo popolnoma drugače, če bi bil v tistih časih, ko sicer še ni bilo interneta in s tem ne številnih omrežij, ki omogočajo sproščanje ustvarjalne in egotripaške energije, literarni prostor bogatejši za knjigo, ki jo je v teh dneh spisal Boštjan Gorenc – Pižama. Ne, ne gre za obnove, ampak za izjemno izvirne in mestoma huronsko smešne besedne kombinacije in domislice, ki izvirajo iz nekega daljnega časa, ko so še tekli za vozovi, ko črtice še niso imele pomenljivih podtonov, ko so poznali samo eno vrsto kave, pa še tisto so zavrnili, ko je Krpan tihotapil samo sol in ko so ga tri botre lisičice iz jet-seta še smele nekaznovano žingati. Ta čas se zrcali v današnjih modernih jezikovnih štukaturah, v katerih so neločljivo ujeti snovalci trenutnih družbenih peripetij, med drugim ljubljanski župan, Janša in celo Marcel Štefančič Jr. Da pa je vse v zakonskih okvirih, ves čas zgledno skrbi tudi SAZAS.

    Cankarju, Prešernu, Čopu, Kocbeku, Trubarju, Bogomili in Črtomirju, Lepi Vidi, Muci Copatarici in drugim književnim kompanjonom so priklopili internet in ti so v Instagramu, Facebooku, Airbnbju, forumih, spletnih trgovinah, SMS-ih in e-pošti našli svoje priložnosti ter odkrili čare hitrega podajanja mnenj, ki so tako (ne)umestna, da si bralec ne more kaj, da ga ne bi zasrbeli prsti in bi še sam na Twitterju spustil kakšno krepko Levstiku, ki pod gasom tvita in retvita neumnosti, in na Facebooku Cankarju zabrusil, da ima precej mainstreamovski filmski okus. Klasiki so nam končno blizu. Klasiki so končno kul.

    Gorenc je spisal brezčasno knjigo duhovite in nalezljive jezikovne telovadbe, ki se jadrno začne že na prvi strani z izjemno dobro sprejetim Urškinim plesom na Facebooku in nato v spretnem loku zaokroži po slovenski literarni krajini. SLOLvenski klasiki 1, ki s svojo številko napovedujejo nadaljevanja, buhtijo od številnih referenc na staro in mlado, na včasih in zdaj. Tu se kaže vsa Gorenčeva širina (no pun intended) in nič zato, če v prvo ne boste ujeli vseh tonov in podtonov (če jih pa boste, se bo tako ali tako oglasil SAZAS). Knjiga kar kliče po tem, da jo večkrat vzamemo v roke in si popestrimo dan. Drugače pa si vedno lahko pomagamo z guglom.

    Preteklost ni bila še nikoli tako moderna in modernost ni bila še nikoli tako polikano nobel. Klasiki so v Gorencu našli svoj glas. I LOL’d.

    kazalo

    prijavite se

  • Svobodno sonce

    Peri_2304-small

    Tistega dne je že zgodaj sijalo sonce, ki pa ni bilo svobodno. Prijetno božajoči žarki so v tisti pomladi prodirali v mojo sivo sobo in me davili ter se ovijali okoli mojih rok, ki so kot težek pozabljen spomenik nemočno obtičale na mizi. Razposajeni otroški vzkliki z ulice so me vlekli za ušesa, namišljene vonjave z nedeljskih piknikov ob gozdnem potoku, ki so sledili, so odpirale moje nosnice. Tistega dne ni bilo malinovca zame. V zaporu sem bil.

    Gomazelo je po mojem telesu. Sedel sem na zelenem škripajočem stolu, ki pa je tistega jutra ostal nem. Škripajoči stoli so znamenje živahnega življenja, v meni pa je vse umiralo. Iz minute v minuto, iz ure v uro sem nepremično strmel v odprto knjigo in ves čas nihal na robu joka in smrtnega obupa. Vsaka posamezna beseda, ki sem jo s pogledom ošinil, je vame zarezala kot razbeljen, zarjavel nož. Reka besed se je zlivala v novo reko besed in vse to razbesnjeno vodovje stavkov je bušnilo vame, da sem bil ohromljen. Potolčen. Potlačen v blato. Pozabljen od sveta. V zaporu.

    Naslov na platnici – Pod svobodnim soncem – se mi je režal v obraz. Naloga, ki sem jo prinesel iz šole, je vse dolge dni do tiste nedelje ostala v zaprašenem kotu misli. Odlašal sem do zadnjega, kot mulec, ki zadnji hip vase kljubovalno povleče napol zasušen smrkelj, preden mu mama pripelje eno okoli ušes. In zdaj sem bil tu, na robu propada. Bil sem tik na tem, da se v smrtnem kriku poženem na kolena in vesoljnemu svetu priznam, da ne zmorem. Ne gre! Nočem! Kdo si je izmislil knjige? Kdo? Kdo??

    In potem so se odprla vrata. Tam je stal on. Odrešenik, samo da v tistem hipu tega še nisem vedel. Odraslo je rekel, da moram. Odvrnil sem, da ne morem. Spodnja ustnica mi je drhtela kot temno jezero, v katerega jezno zalučaš kamen. Sédel je poleg mene in rekel, dobro, pa dajva skupaj. In sva. Bolj on kot jaz. Jaz sem samo kimal in mehansko zapisoval besed obnove, kot da bi prisluškoval starodavnim duhovom, ki mi v šifrah sporočajo, da bo vsak hip konec sveta. Gorel sem v večnem ognju pekla. Ko je bilo vsega konec, ko je bila naloga opravljena in sem znova ostal sam, sem s pestjo treščil mizo, da so se še žarki razbežali. Dan – neznosno boleče zapravljen dan – se je izpel in prisegel sem, da nikoli več ne bom prebral niti ene knjige.

    To prisego sem prelomil. Znova in znova in znova. Vendar šele vrsto let pozneje, ko sem končno bil pod svobodnim soncem. Danes je težko razumeti, da nekoč nisem bil bralec. Zdelo se mi je, da so bile knjige nekaj, kar sta imela starša le zaradi boljšega vtisa razstavljeno po policah nad televizijo. Knjige so bile tujek, nezemeljska bitja. Mučilne naprave, zvito zakrite v šolskih berilih, ki so vate zarivale sulice nejevolje. Vse je bilo prekmalu, prehitro. Zgodbe, ki smo jih zaporedoma nizali na razcefrano vrvico, so obvisele na žeblju v temnem kotu misli. Ko se je vrvica strgala – in strgala se je kmalu –, so se te zavozlane zgodbe razbile na majavih tleh mladosti. Kar je neznanska škoda. Za mnoge je to pomenil zadnji stik z zgodbami. Nikoli več niso v roke vzeli knjige. Ta zgodba je bila za njih končana.

    Nič čudnega. Vse te zgodbe potrebujejo plodna tla, na katerih se lahko razrasejo. Živeti morajo v okolju, ki ni obdano z ograjo. Konec koncev v sebi skrivajo zaklade in če so prikazani samo zaraščeni, grdi, nevpadljivi, dolgočasni vhodi v votline, ki so menda posejane z neizmernim bogastvom, hitro izgubimo zanimanje. Ker moramo verjeti na besedo. Iz dneva v dan. Iz knjige v knjigo. Vse je isto. Vse je mučno. In vse je zavrženo.
    Resnično učenje se začne, ko se zapre zadnji učbenik, ko se zvije zadnji zemljevid in ko se pobriše zadnja tabla. Zastor življenjske predstave se lahko razgrne, ko se v vitrino zraven mamine kristalne vaze spravi zadnje spričevalo. Zadnje petice, ki so zgolj črnilo na papirju. Vse navdušenje, ki ga z leti kracanja po šolskih klopeh in vcepljanja nesmiselnih podatkov stisnemo v majhno kroglico, ki jo požremo kot grenko zdravilo, lahko eksplodira šele takrat, ko prehodimo določeno pot in ko zapustimo stavbe in zgradbe in učilnice. Ko premagamo zadnjega Bizantinca.

    Zunanji in notranji svet se tako prekrijeta. Poklopita. Srečata se na pol poti in si podata roke. Takrat se lahko vrneš na začetek. V svoj dom. In začneš znova. Zgodbe, ki so bile nekoč vir vsega trpljenja, zdaj dobijo smisel. Božajo te. Pokažejo ti, kako populiš zaraščene vhode v votline. Nato se podaš na potovanje. Za izgubljenimi zakladi. In šele takrat se zaveš, kako je živeti pod svobodnim soncem.

     

    prijavite se

     

     

    Naslovna slika © Urška Kozak

     

     

  • Spini – klasiki

    Verjetno je vsak od nas že kdaj spremenil kakšen znani naslov knjige, filma ali rekla. Tu je nekaj takih, ki so se mi že nekaj časa motali po glavi. Nato so svoje zamislice dodali še prijatelji in znanci. Če imate še kakšen predlog, ga lahko dodate v komentarju in ga bom dodal na seznam.

    Seznam se hitro dopolnjuje, tako da preverite nove zamislice.

     

    Obvious spin: Scarrie

    Existential Jane Austen spin: Dilemma

    Porn spin: Mali klinc

    Trademark spin: Krof Monte Kristo

    Gardening spin: Vrt v Benetkah

    Bankruptcy spin: Izgubljeni kupleraj

    Cheeky politician’s spin: Replika Doriana Graya

    Occult spin: Schindlerjev pentagram

    Illiterate spin: Čarovnik iz voza

    Junk food spin: Princ na debelem konju

    Beverage spin: Ciderman

    Cartoon spin: Podgana Karenina

    On the wagon spin: 12 treznih mož

    Vegan spin: Živalska karma

    Fashion spin: Moda za slone

    CSI spin: Zločin in bazen

    Language spin: Starec in besedotvorje

    Workaholic spin: Peter Zaspan

    Too much beer spin: Zvezdica poscanka

    Slovenski socialni realizem spin: Starec in gorje

    Translating spi: Palček Downhill

    Moron spin: Peter Tepec

    Cartoon food spin: Tofu Panda

    Roman Končar spin: Patridiot

    Too much chilli spin: Poletje na školjki

    Drogeraški spin: Dan odvisnosti

    Slovenski filmski klasiki spin: Žretje v jeseni, Tistega slepega dne, Ne čakaj na vlak

    Džirlo spin: Hujšanje v dolini Šentflorijanski

    Gotof spin: Franca brani Maribor

    Povojni poboji spin: Kekec nad prepolnim breznom

    Paradoksalni spin: Debela Masajka

    Medicinski oz. pijanski spin: Koma strica Toma

    Posiljevalski meta-spin: Boj na požiralniku

    Pivsko-prijateljski spin: Dva visoška kronika

    Slovenski samomorilski spin: Krsta pri Savici

    Emancipatorni spin: Tete so mi povedale

    Porno spin: Alica v Kurčevi deželi

    Mali človek najebe spin: Alica v rubežni deželi

    Anti-velikosrbski spin: Harry Potter in četnik iz Azkabana

    Smrdljivi spin: Ben Dihur

    Milo na tleh spin: Kaznilnica potešitve

    Marihuanski spin: Pohamlet

    Agrarni spin: Koza premoči

    Predmenstrualni spin: Nerazsodnost in rahločutnost

    Spin zaobljube: Samostanski stihi

    Fitness spin: Zajtrk beljakov

    Spin mišjega samca z območja nekdanje Jugoslavije: Čefurji maus

    Če bi bil starec z Gore Avstralec: Koalamut

    Gorjanski spin : Mož, ki je šel v hribe in se vrnil iz oštarije

    Pastoralni spin: Mati, krave bi

    Kavo kuha Spomenka spin: Skodelica sprave

    IT-jevski spin: Moby Click

    Pornclinic spin: Dr. Jojpaše

    Rocco Siffredi spin: Ameriška Kita

    Cmerovski spin: Bournova nemoč

    Pleonastični spin: Umri dokončno

    Gostilniški spin: Ne toči, Kekec

    Prešernovsko vakcinarski spin: Krst pri Davici, Zdravilca

    Pasivni spin: Billy Idle

    Dubberski spin: Dub Spencer

    Trenserski spin: Trance Hill

    Uredniški spin: Edit Piaff

    Samopromocijski spin: Edith Piar

    Znaveličani spin: Strici so mi posedali

    ZF spin: Jasmin Starvors

    Pralnostrojni spin: Staregate SG-1

    Poglobljeni spin: Johnny Deep

    Antidietni spin: Prijatelja samo za keks

    Potrošniški spin: Trgovinski nagon 2

    Alanford spin: Sir Oliver Dragojević

    Makaroviški spin: Satanmiška

    Permisivni spin: Gremo mi po tvoje

    Transgender spin: Županova mucka

    Porno spin: Moj tiček se ženi

    Birokratski spin: Nepodpisan list

    Rokometni spin: Bratje Karabatićovi

    Freudovski spin: Jakec in čarobna lulčka

    Delilni spin: Gremo mi na tvojo

    Anger management spin: Besna

    Lovski spin: Gremo mi po sove

    Safari spin: Gremo mi po noje

    Umazan WC spin: Star Drek

    Kardiološki spin: Infarktotum 

    Pesniški spin: Marko s kače

    Horror spin: Viharni srh

    Porno spin: Saving Ryan’s Privates

    Pokroviteljski spin: Ne joči v veter

    Železniški spin: Babica gre na cug

    Debakelski spin: Sto let sramote 

    Kofetkanje spin: Espresso, espresso

    Tovorni spin: Cargo

    Battle with cancer spin: Finding chemo

    Suicidno-pustolovski spin: Speča na vrvici

    Kinky spin: Hiša Marije Poskočnice 

    Obrnjeni spin: Sveži sir in pekmez

    Sodobni spin: Robin of da Hood

    Spin požeruha: 12 pic

    Staroimenski spin: Kam so šle vse Jožice?

    Modni spin: Planet jopic

    Porno spin: Kr na klancu

    Vsi smo že naveličani spin: Umri končno

    Kiropraktični spin: Ukočena trmoglavka 

    Startup spin: Ruska niša

    Ošpice spin: 12 let kužen

    Female spin: Vohunske petke

    Slovenija spin: Brez dodatka 5

    McDonald’s spin: Fatwoman

    Gospodarska rast spin: Čarovnik izvoza

    Retroseksovski spin: Vaje v Slogi

    Tajkunski spin: Neznosna lahkost skrivanja

    Poročni spin: Gospodar prstanov: Kraljeva zavrnitev

    Smiljan Mori spin: Veronika se odloči uspeti

    Slovenske železnice spin: Jurski vozni park

    Državna firma spin: As ti tud not kradu?

    Excel spin: Gospodar prstanov: Stolpca

    Porno spin: Apokalipsa zadaj

    Češki spin: Hudičevka v Pragi

    Cankarijanski: Pleše z vozovi

    Pijanski: The Beer Hunter  

    Kulinarični: Krača na vrvici

    Tolkien spin: Deseti škrat

    Zelenjavni spin: Monthy Python in sveti grah

    Dormeo spin: Vesoljska odeja 2001

    Ne maram tega filma spin: Rekvijem za sranje

    Monsanto spin: 12 jeznih rož

    Medex spin: Propolis

    Pajzl spin: Čudoviti rum

    Zelenjavni spin: Mesto graha

    Opičji spin: Primati s Karibov

    Kulinarični spin: Le potica in zver

    Slovenski birokratski spin: Paraformalno

    EMA spin: Moje pesmi, moje sranje

    Francoska pomlad spin: Pommes Lades

    Pogrebniški spin: Načrtovalka oporok

    (Pop) dizajnersko poetični spin: Cvili Pesnik

    Retromariborski spin: Lačni Franz Ferdinand

    Spomini davitelja spin: Deseti vrat

    Taščin spin: Doberpob

    Koruptivni spin: Bratje Karpodmazovi

    Discovery channel spin: Tó so gadje

    Špekulantski spin: Draga moja kriza

    Spovedniški: Princeska na zrnu greha

    Alpinistični spin: Od roba do roba

    Komunalni spin: Cesta dveh smetarjev

    Težkomehanizacijski spin: Stroj na požiralniku

    Brutalno realni spin: Na Dolenjskem jedo pse

    Perutninski spin: Pet oskubljenih

    Obrtniški spin: Deseti passat

    Italijanski spin: Demakaron

    Sadni spin: Presna noč

    Pomanjkanje zraka spin: Hlastač

    Insomnia spin: Nespečniki

    Akrobacijski spin: Stoli v sedlu

    Vinarski spin: Moč v sodu

    Glivični spin: Kandida ali optimizem

    Prevajalsko-lektorski spin: Interspellar

    Obrtniški spin: Čisto pravi fušar

    Gradbeni spin: Lepa zida

    Ice age spin: Deklica v žledu

    Arhitekturni spin – trilogija Gospodar projektov: Bratovščina majstora, Stropa in Krajinska ureditev

    Jurij Bradač spin: Vloga za šemo

    Walstreet porn and foot-hygiene spin: Cock, stock and two feet-soaking barrels

    Založniški spin: Mučila

    Kritiški spin: Opera za v tri koše

    Ukazovalni barski spin: Vinatu

    Bankrot spin: Johnny brez Keša

    Ljubljanski spin: Smrt trnovskega potnika

    Antitekaški spin: O čem sanjam, ko govoriš o teku

    Kemtrejlski spin: V imenu oceta

    F. Bevk za 21. stoletje spin: Prekestrna

    Antibirokratski spin: Buffy – izganjalka papirjev

    Aktualni črnohumorni spin: Rubež na 34. ulici

    Nizozemski turist spin: Zbogom in hvala za vse hribe

    Hribolazniški spin: Lahkotna neznosnost bivakiranja

    Toaletni spin: Krasni novi skret

    Tiskarski spin: Ne ubijaj stavca

    Posredniški spin : Štoparski zvodnik po galaksiji

    Adolescentni spin: LOL ita

    Modni spin: Rakov ovratnik

    Kolinarski spin: Mastni novi svet

    Disleksični spin: Orka, voda, kamen

    Piromanski spin: Maček Kuri

    Tekočinski spin: Cedevita

    Narkomanski spin: Pikaj, moj prijatelj Jakob 

    Sadjarski spin: Corellijeva mandarina

    Snegokidni spin: Muca lopatarica

    Opiti spin: Rdeča kupica

    Fructal Ajdovšina spin: Doktrina soka

    Himalajski spin: Jetijeva vrnitev

    Damjan Murko spin: Nebiga

    Couch potato spin: Tistega lenega dne

    Bele kopalke spin: Trpljenje mladega Wernerja

    Drekaškoherojski spin: Sréčno, Kakec!

    Katoliškofamilijski spin: Ne joči, péder 

    Veganski spin: Petelin ni zajtrk

    Pižamin agrikulturni spin: 50 odtenkov njive

    Slo-filmski spin: Pod njenim zoknom 

    Porno spin: Gospodar muc

    Pom(oril)ski spin: Čisto krvavi gusar

    Zajtrk za umret spin: Cereal killer

    Korupcijski spin: Molk in sedem mošnjičkov 

    Gerontofilski spin: Babica gre na fuk

    Grda Helena spin: Ilijadna

    Družinski izlet spin: Sedem tet v Tibetu

    Šovinistični spin: Kurčevi monologi

    Hipsterski spin: Jaz pa tebi brado

    Schauma spin: Hair force 1

    Fuzbalsko fungistični spin: Liga šampinjonov 

    Kreditni spin: Nočna mora na Ulici obresti

    Vatikanski spin: Old Wars – A New Pope 

    Samopromocijski spin: Kanye Best

    Urikverc spin no.1: Pop Corn goes Cock Porn

    Urikverc spin no.2: Kick Box goes Bick Cox

     

     

    Zamislice smo sestavili Damjan Zorc, Boštjan Gorenc – Pižama, Torul Torulsson, Dejan Djordjević, Robert Kostadinoski Kosta, Kloala Klumpur, Dušan Rebolj, Simon Ručigaj, Lola Pop, Mojca Boltin, Sebastijan Pilko, Bojan Albahari, Akim Kysselef, Barbara Žvirc, Črt Prešern, Ana Koren, Matej Bovha, Boštjan Kmetec, Mitja Pikl, Beti Bučinel, Polonca Štritof, Kruno, Katja Zakrajšek, Kobrowsky Podzwodzny Skrampospy, Aleksandra Kocmut, Primož Tanko, Daša Kanellopulos, Tanja Orešnik, Grega Fajdiga, Mojca Svetičič, Maša Maligoj, Urška Derganc, Sara Stanišić, Miha Miši Šinigoj.

    Delite naprej! :)

     

    Peripetije tudi na FB

     

    prijavite se