Vse objave, označene krimi

  • Knjige 2019

    Vsak začetek leta je prežet s hitro prižganimi in prepogosto ugaslimi zagoni, nesmiselno naivnimi zaobljubami, katerim bi lahko predali svojo dušo tudi neko nepomembno sredo sredi 37. tedna. Pod vsak obrat koledarskega leta potegnemo črto in začnejo se vklapljati številke, zasijejo spomini, zašilijo se stare poteze. Čas je za novo.

    Če se zanos zaradi premika ene same številke vobče še zdi nekoliko brezpredmeten, zlasti če ne užiješ vse mirnosti in oddiha praznikov, pa je med drugim v svetu knjig – če si seveda človek, ki se rad izgubi v tem svetu – to nekaj veličastnega. Novo leto, nov nabor zgodb, nova zgodba literarnega festivala in sveži gostje, novi odlični prevodi, novi pogovori, nova spoznanja. Vse je novo. Novo, ki se spoji s starim.

    Če se ozrem v preteklo leto, lahko zadovoljno pokimam. Bilo je malo manj prebranih knjig, tam okoli trideset, toda te so bile obilnejše ali tehtnejše ali sad slabe vesti ali zakrnelih srednješolskih literarnih akrobacij. Zaposlil me je Ken Follett s svojo srednjeveško sago, zapeljal Stendhal, odpeljal Frank Herbert, vznemirjal Gogolj, znova sem se spoprijateljil s Ferrante. V mojem intimnem prostoru so se denimo znašli še Laurent Binet, Marquez, Auster, Veličković, Jernej Županič, Michal Viewegh, Meša Selimović, Donna Tartt (Lišček in Skrivna zgodovina sta visoko na seznamu mojih najljubših – če ju še niste prebrali, vsekakor priporočam). Jakob J. Kenda je napisal izvrstno pohodniško knjigo, ki je več kot to. Anja Golob je v eni knjigi izdala tri izvrstne pesniške zbirke. Razveselil nas je Avgust Johna Williamsa, ki nam je podaril tudi izvrstnega Stonerja. Čeprav nekateri vihajo nos nad kriminalkama Tadeja Goloba, se meni zdita izvrstni. Ne brez napak, a izvrstni – izjemen zagon in potencial za razrast v žanrski krajini. K temu je in pripomogla tudi genialna kriminalka Mojce Širok Pogodba.

    Leto 2018 je bilo Cankarjevo leto, ki ni minilo brez številnih dogodkov in izdaj. V letu 2019 vstopamo v Vodnikovo leto – obeležujemo dvestoletnico smrti duhovnika, pesnika, slovničarja, urednika in učitelja Valentina Vodnika. Bogata popotnica v literarno leto.

    Tako kot nekaj let poprej tudi letos začenjam z izborom napovedanih izdaj. In tudi tokrat bo živahno, živopisno, raznoslastno. Končno bodo dobili prevod Kingove mnogostranske klasike Tisto, za festival Fabula bo znova pripravljen paket odličnih knjig, čaka nas novih šest Modernih klasikov in četrti – zadnji – del neapeljskega cikla Elene Ferrante, Tadej Golob že piše tretji del s Tarasom Birso (čisto zares!), v prevodu bo z nami spet Cormoran Strike, k nam prihaja Elif Şafak, končno naj bi izdali Pandemijo ruske pisateljice Jane Vagner, postapokaliptični triler, ki ga čakam že nekaj let, predvsem pa – in to povem z neizmernim navdušenjem – bomo v prevodu dobili roman Cigan, vendar najlepši Kristiana Novaka, ki je po mojem mnenju spisal enega najboljših romanov zadnjih let (Črno mati zemlo).

    Vsega je seveda preveč, da bi zapisal tu, zato sem po lastni presoji pripravil seznam vidnejših izdaj v tem letu. Založbam se zahvaljujem, da so tako radodarno priskočile na pomoč. Gre za knjige, ki se jih veselim in o večini bom tako ali drugače še pisal.

    Leto 2019 je tu. Kot vedno vsem želim odlično bralno leto in ne pozabite, knjiga je najboljše darilo.

    Berimo naprej.

     

    Danilo Kiš: Poslednje zatočišče zdravega razuma

    Emil Filipčič: Moto

    FABULA

    • Aberto Manguel: Z Borgesom
    • Tatjana Tolstoj: Eterični svetovi
    • Tatjana Tolstoj: Eterični svetovi
    • Ingo Schulze: 33 trenutkov
    • Eric Vuillard: Dnevni red
    • Rachel Cusk: Outline

    Vitomil Zupan: Čitanka (v izboru Aleksandra Zorna)

    Jurij Hudolin: O smehu Zlatka Čordiča

    Gabriela Babnik: Tri smrti

    Stephen King: Tisto

    Eva Mahkovic: Na tak dan najbolj trpi matercard

    Stefan Hertman: Spreobrnjenka

    Slavko Pregl: Avtobiografija

    Jernej Županič: Behemot

    Jose Saramago: Leto smrti Ricarda Reisa

    Ivo Andrić: Na sončni strani

    Svetlana Slapšak: Volna

    Sofi Oksanen: Stalinove krave

    Mate Dolenc: Pravljice

     

    Suzana Tratnik: Norhaus na hribu

    Matjaž Zupančič: Drame

    Zarja Vršič: Kozjeglavka

    MODERNI KLASIKI

    • Luan Starova: Čas koz(prev. Aleš Mustar)
    • Tanguy Viel: 353. člen kazenskega zakonika (prev. Aleš Berger)
    • Evelyn Waugh: Ekskluziva(prev. Dušanka Zabukovec)
    • Elias Venezis: Številka 31328 (prev. Lara Unuk)
    • Zakes Mda: Načini smrti (prev. Andrej E. Skubic)
    • Emmanuel Boundzeki Dongala: Puška v roki, pesem v žepu (prev. Katja Zakrajšek)

    Michael Ondaatje: Zatemnitev (prev. Staša Grahek)

    Elena Ferrante: O izgubljeni deklici (prev. Anita Jadrič)

    Ilija Trojanow: Moja Olimpijada (prev. Mojca Krajnc)

    Igor Ostachowicz: Noč živih Židov (prev. Jana Unuk)

    Samo Rugelj: Krčenje

    Sašo Dolenc: Od genov do zvezd in naprej

     

    Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi (roman; spremna beseda Aljoša Harlamov)

    Miha Mazzini: Funny (roman)

    Tadej Golob: Nov primer Tarasa Birse (delovni naslov)

    Dušan Šarotar: Sobota

    Miklavž Komelj: Stigmatizacija (poezija)

    Maruša Krese: Izbrane in neobjavljene pesmi (izbor bo podlaga za načrtovane prevode v tuje jezike; spremna beseda Boris A. Novak)

    Kallia Papadaki: Dendriti (roman; več grških literarnih nagrad in nagrado EU za literaturo; prev. Lara Unuk)

    Ralf Rothman: Umreti spomladi (roman; prev. Slavo Šerc)

    Gabi Gleichmann: Eliksir nesmrtnosti (roman je bil preveden v 13 jezikov in prejel norveško nagrado za najboljši prvenec leta; prev. Danni Stražar)

    Boris A. Novak: Koledar (poezija)

     

    Mojca Pišek: Knjiga, ki smo jo vendar vsi prebrali

    David Foster Wallace: Izbrani eseji (prev. Jernej Županič)

    Clare Azzopardi: Imena, ki so jih pustile za seboj (prev. Breda Biščak)

    William Trevor: Po dežju (prev. Ana Barič Moder)

    Dragan Velikić: O pisateljih in mestih (prev. Mateja Komel Snoj)

    Gabriele D’Annunzio: Pescarske novele (prev. Vasja Bratina)

    Primož Čučnik: Piš čez sen (pesniška zbirka)

    Miklavž Komelj: Larvae (kratkoprozna knjiga)

    Ana Svetel: Prevozi (kratke zgodbe)

    Maja Vidmar: Pojavi (pesniška zbirka)

     

    Igor Karlovšek: Sodišče (roman)

    Thomas Hardy: Ljudje iz gozda (prev. Meta Osredkar)

    Kurt Tucholsky: Dvorec Gripsholm (prev. Tina Štrancar)

    Tina Bilban: Hvala za škarje

    Miroslav Košuta: Ljubezni to pesem (pesniška antologija za najstnike in vse ljubitelje poezije; opremo knjige bo prispeval Damijan Stepančič)

    Vinko Möderndorfer: Babica za lahko noč (izvirna otroška poezija; ilustracije Tanje Komadina)

     

    Gregor Strniša: Vesolje (ilustracije Silvan Omerzu)

    Miha Avanzo: Rorschach (po štiri desetletja trajajočem pesniškem molku je tu nova pesniška zbirka; izbor in spremna beseda Igor Divjak)

    Norman Ohler: Droge v tretjem rajhu

    Wisława Szymborska: Zbrane pesmi (prev. Jana Unuk)

    Walt Whitman: Pesem o sebi (prev. Miha Avanzo; spremna beseda Katja Perat)

    Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir 1, 2 (prev. Lijana Dejak; spremna beseda Svetlana Slapšak)

    Carlos Ruiz Zafón: Labirint duhov (zaključek tetralogije – Senca vetra, Igra angela, Ujetnik nebes; prev. Veronika Rot)

    Benedict Wells: O koncu žalosti (prev. Neža Božič)

    Arundhati Roy: Ministrstvo za najvišjo srečo (prev. Vesna Velkovrh Bukilica)

    Arto Paasilinna: Najboljša vas na svetu (prev. Julija Potrč)

    Celeste Ng: Prikriti plameni (prev. Danica Križman)

    James Patterson in Bill Clinton: Kje je predsednik? (prev. Tea Mejak)

    Robert Galbraith: Smrtonosna belina (novi primer detektiva Cormorana Strika; prev. Tina Stanek)

    Malin Persson Giolito: Živi pesek (najboljši skandinavski kriminalni roman 2017; prev. Petra Piber)

    Ken Follett: trilogija KINGSBRIDGE, druga knjiga: Svet brez konca, 2. del (prev. Uroš Kalčič)

    Jana Vagner: Pandemija (postapokaliptični psihološki triler, ki ga primerjajo z McCarthyjevo Cesto in grozljivkami Stephena Kinga; prev. Ana Monika Habjan)

    Janne Teller: Vse (danska avtorica bo aprila obiskala Ljubljano in 3. festival angažiranega pisanja Itn.; prev. Silvana Orel Kos)

    J. K. Rowling: Magične živali: Grindelwaldova hudodelstva (prev. Jakob J. Kenda)

    Andrej E. Skubic: serija Trio Golaznikus (ilustracije Tanja Komadina)

    Boštjan Gorenc – Pižama: Raketa (po »Kaj se skriva očku v bradi« druga slikanica Boštjana Gorenca in ilustratorja Igorja Šinkovca)

    Jelka Reichman: Rasla je jelka do neba (najlepše pesmi s podobami slikarke Jelke Reichman)

    Anja Štefan: Imam zelene čeveljčke (ilustracije Jelka Reichman)

    Andrej Rozman Roza: Rimuzine in črkolazen (ilustracije Zvonko Čoh)

     

    Kristian Novak: Cigan, vendar najlepši (po Črni materi zemli, zame enem najboljših romanov zadnjih let, prihaja Novakov naslednji roman)

    Umberto Galimberti: POP filozofi za bistre glave (knjiga slovenskim bralcem dobro znanega filozofa, namenjena predvsem mladim bralcem; izšla bo v koprodukciji, torej sočasno v več jezikih)

    Umberto Galimberti: Besedo imajo mladi

    Andrew Sean Greer: Less (aktualni Pulitzerjev nagrajenec)

    Dubravka Ugrešić: Lisica

    Michael Harris: Samost (o letu življenja brez interneta – vendar s knjigami, seveda)

    Alessandro Baricco: Igra

    Lidija Dimkovska: Non-Oui

    Zoran Hočevar: Čeprav, seveda

    Banana Yoshimoto: Jezero

    Adriana Altaras: Titova očala

    Roman Rozina: Po cipresah diši

    Christine Arnothy: Imam petnajst let in nočem umreti

     

    R. J. Palacio: Christopherjeva zgodba (prev. Boštjan Gorenc)

    Nina Jelen in Anja Kurent: Naj

     

    Marko Tomaš: Želim postati terorist (prev. Aleksandra Rekar)

    Elif Şafak: Tri Evine hčere (turška avtorica na povabilo založbe prihaja v Slovenijo; prev. Maja Ropret)

    Sylvia Plath: Juvenilia (izbor zgodnjih pesmi; prev. Andreja Udovč)

    Sally Rooney: Pogovori s prijatelji (kritiki jo proglašajo za glas nove generacije in pravijo, da je Jane Austen prekariata ter J. D. Salinger za generacijo Snapchata; prev. Vesna Velkavrh Bukilica)

    Alma Karlin: Moj mali Kitajec (prev. Jerneja Jezernik)

    Miljenko Jergović: Rodbina (prev. Aleksandra Rekar)

    Oto Horvat: Sabo je obstal (prev. Dijana Matković)

    Svetlana Makarovič: Velika ilustrirana antologija poezije za otroke

    Kurt Vonnegut: Zbrane zgodbe, 2. knjiga (prev. Branko Gradišnik)

    Marcel Proust: Iskanje izgubljenega časa (večletni projekt, 7 knjig, 2019–2021: prev. Radojka Vrančič)

     

    Nassim Nicholas Taleb: Tvegati lastno kožo (knjiga o tem, da marsikdaj odločajo tisti, ki ničesar ne tvegajo; komu je treba dati javno besedo, kaj je podajanje mnenja; ultimativna knjiga enega največjih mislecev našega časa)

    Stephen Pinker: Razsvetljenstvo zdaj (knjiga harvardskega profesorja, v kateri ta, z mnogimi statističnimi prikazi, skuša pokazati, da sedanjost ni tako slaba, kot jo pogosto slikajo mediji in da – človeštvo kot celota – živimo najbolj do sedaj.)

    Jean-Baptiste Malet: Gnilo rdeče (francoski nagrajenec lanskega leta za najboljšo neleposlovno knjigo; insajderski pogled v globalno industrijo hrane, ki na primeru paradižnikove mezge, torej izdelka, ki ga uporabljamo po vsem svetu, pokaže, kako se vrti ta brezobzirni korporativni svet sodobnega prehranjevanja)

    Henry David Thoreau: Hoja (klasični esej o hoji, njeni dobrobiti in njeni duhovni vrednosti)

    John Muir: Tisoč šeststo kilometrov dolg pohod do zaliva (prvi prevod ameriškega naturalista, zaslužnega za ustanavljanje ameriških narodnih parkov in očeta sodobne ekologije)

    Nan Shepherd: Živa gora (poetsko lirični potopis škotske pesnice o pohajanju po Škotskem višavju in ena najboljših knjig o naravi, ki so bili kadarkoli napisane)

    Richard H. Thaler: Nerazumno vedenje (knjiga Nobelovega nagrajenca za ekonomijo, ki skozi niz poučnih epizod iz svojega življenja, ki ga je posvetil raziskovanju človekovega odločanja, pokaže, kako človeku in človeštvu nasploh velikokrat manjka racionalnosti, saj se pogosto odločamo impulzivno brez realne podlage)

    Daniel H. Pink: Kdaj (znanstvene skrivnosti izbire pravega trenutka; knjiga o tem, kako smo vsi ujetniki raznih časovnih ciklov, ki jih lahko izkoristimo v svoj prid)

    Kai-Fu Lee: Supersile umetne inteligence (knjiga o tem, kako se trenutno v svetu bije bitka za primat v umetni inteligenci med Ameriko in Kitajsko, kar bo pomembno vplivalo na našo prihodnost)

     

    Pénélope Bagieu: Neustrašne – portreti neuklonljivih žensk (prev. Katja Šaponjić)

    Guibert & Boutavant: Ariol – zlobni muc (prev. Katja Šaponjić in Anja Golob)

    Mahler: Alica v Sussexu (prev. Liza Linde)

    Wirbeleit in Heidschötter: Škatla – nobenih neumnosti (prev. Anja Golob)

    Adrien Demont: Pepee (prev. Katja Šaponjić)

    Pablo Auladell: Izgubljeni raj (prev: Andrej Tomše)

    Eva Mahkovic in Eva Mlinar: Vinjete straholjubca

     

    Helena Dobrovoljc: Kje me jezik žuli (zbirka slovničnih in pravopisnih zagat, s katerimi se spopadajo uporabniki slovenskega jezika in se v zvezi z njmi obračajo na Jezikovno svetovalnico ZRC SAZU, ki v spletni obliki in z uredniškim odborom deluje od leta 2014. V knjigi so torej zbrana vprašanja in odgovori – pojasnila so poljudno razložena – zadnjih petih let.)

    Dan Podjed: Videni (svež antropološki vpogled v sodobno družbo narcizisma in kritično obravnava sodobne tehnologije, ki človeku omogočajo, da je viden vsepovsod in neprestano, in to ne za kazen kot pri Benthamovi zasnovi zapora Panoptikum, ampak se človek danes razkazuje prostovoljno)

    Nikola Tesla: Problem povečevanja človeške energije (iz angleščine prevedel in izčrpno spremno besedo napisal Tibor Hrs Pandur)

    Isaac Newton: Izbrani filozofski spisi (prvi prevod Newtonovih spisov v slovenščino, knjigi so priložena spremna besedila v izboru Matjaža Vesela, recimo korespondenca med Newtonom in Descartom)

    Jason Lutes: Berlin (stripovska trilogija v eni knjigi, na več kot 500 straneh, opisuje in orisuje življenje navadnih ljudi v Berlinu v 30. letih 20. stoletja, ki so opazovali, kako se nekoč kozmopolitska prestolnica pred njihovimi očmi spreminja v nacistično gnezdo)

    Alojz Cindrič: Ljubljanski študentje v času pred in med prvo svetovno vojno (avtor proučuje življenje prvih generacij ljubljanskih študentov, je povezan z obletnico ljubljanske univerze (1919 – 2019)

     

     

    prijavite se

  • Paula Hawkins – Dekle na vlaku

     

    Britanska pisateljica je do leta 2015, ko ji je uspel veliki met z Dekletom na vlaku, pisala romance pod psevdonimom Amy Silver, vendar brez vidnega uspeha. Pisateljski poklic je nameravala obesiti na klin, saj je bila že skoraj brez prebite pare, vendar je še v zadnjem obupanem poskusu založbi poslala nedokončan rokopis temačnejšega, resnejšega romana. In potem se je vse skupaj začelo precej hitro odvijati. Knjiga se je – tudi po zaslugi hvalnic težkokategornikov, kot je Stephen King – hitro zavihtela na lestvice največjih uspešnic, do zdaj se je prodala v več milijonih izvodov, pognalo se je tudi kolesje Hollywooda. V naslednjem letu lahko pričakujemo priredbo romana z znanimi igralskimi imeni.

    Tisti klin bo očitno sameval še kar nekaj časa, saj pisateljica že piše naslednji roman, mračni psihološki triler, ki bo po napovedih ugledal luč knjigarn naslednje poletje.

    Roman Dekle na vlaku je napisan skozi oči treh žensk, vendar levji delež prvoosebne pripovedi pade na Rachel, travmatizirano, zapuščeno, osamljeno žensko. Ob točno določeni uri se je z vlakom vozila v službo in na tej poti je poznala vsak kamenček ob progi. Z velikim zanimanjem je opazovala ljudi, ki so posedali na vrtu in pisali življenjske zgodbe, o katerih je Rachel lahko samo ugibala. To ji je šlo dobro od rok. V glavi si je ustvarjala svoj pogled na resničnost, ki se je zrcalil skozi okno vlaka. Svoje neizživete sanje, svoj poteptani ponos, ki ga je v slehernem trenutku zalivala z dobršno mero alkohola, je projicirala na ljudi, ki so nemo švigali mimo njenih oči. Milni mehurček prijetnih trenutkov, topline, zgodbe, v kateri sta nastopala princ na belem konju in srčna dama, je napihnila okoli para, ki je živel v hiši ob progi.

    Vlak se je vsak dan, ob točno določeni uri, ustavil pri semaforju. Tu zraven sta na vrtu svojega doma pogosto posedala zakonca, ki sta živela svoje sanje. On je bil kljub svoji velikosti in robatosti pozoren, topel, kar je žena sprejemala z odprtimi rokami. Rachel je s svojimi mislimi vstopila v njun osebni prostor in jima izrisovala pot, po kateri sta stopala. Pot brez ovir, zavojev, klancev. Imela sta vse, kar je bilo njej vzeto. Bila sta njena sreča.

    Vsaj tako je bila trdno prepričana, dokler nekega dne ni opazila nečesa, kar jo je vrglo iz tira. Milni mehurček se je v hipu razblinil, tako hitro ji je spodneslo tla, da se je lahko oklenila edinega prijatelja, ki ga je še imela – alkohol. V časopisu je prebrala, da je Megan – ženska iz hiše, ki jo je tako rada opazovala – izginila. Ker se je v pijanskem deliriju na večer njenega izginotja motala prav v tem okolišu, saj je tu živel tudi njen bivši mož, je z grozo, ki jo je podžgalo še skeleče zavedanje, da se ne spominja prav ničesar, kar se je dogajalo tistega večera, pomislila, da je povezana z izginotjem. Kaj se je pravzaprav zgodilo? In kaj, za vraga, je storila?

    Že na uvodnih straneh je zgodba zakoličena s številnimi vprašanji in zapleti, ki se z ravno prav odmerjenim tempom odmotajo do zadnje strani. Dogodek, ki sproži nov dogodek, se kot snežna kepa odvali po življenjih vpletenih in nase lepi grozljive spomine, potlačene travme in zbije maske z ljudi, ki so še do včeraj poosebljali zaupanje. Snežno bela kepa slej ko prej pride do umazane, razmočene, blatne zemlje. In ko enkrat izruva tudi korenine, ni poti nazaj.

    Na površju gre za klasični kriminalni triler, ki se v svojem drobovju loti temeljnega vprašanja iskrenosti in laži. Incident, ki na zunaj zamaje družbo, daleč od naslovnic in javnih polemik razcepi bistvo zakonskih odnosov. Prvoosebna pripoved treh žensk je ves čas subjektivna ter prav zaradi tega neposredna, brutalna, kruta, na trenutke že kar odbijajoča, saj avtorica predstavi enosmerni in dvodimenzionalni pogled na žensko vlogo v odnosu, kar bi znalo razkačiti marsikaterega bralca. V pisateljičini domišljiji ženski prostor v družbi namreč določajo samozavestni, krepostni moški, ki se brez večjih težav polastijo ženskih misli in jih usmerijo proti njim samim. Ideal ljubezni, ki si ga trije glavni ženski liki pričarajo na izkrivljenih podobah, pa se razbije na lastnih dvomih in razklanih sanjah iz preteklosti. Iz tega pa se ne more roditi nič prijetnega. Kljub tehtnim pomislekom, da se avtorica teme loti preveč lahkotno in da vzbuja vtis, kot da globoko v sebi sovraži ženske, pa je bil njen namen vendarle prikazati svet, ki se odvija za zaprtimi vrati, stran od oči, ki vidijo samo popolno zunanjost brez razpok. In ravno iz tega je mogoče razbrati kritiko družbe, v kateri je ultimativni cilj vzdrževanje neizmerne, vseobsegajoče sreče. Vedno in povsod. Ne glede na vse. Konec koncev pa ne gre pozabiti, da gre v prvi vrsti za žanrski roman, ki vendarle doseže svoj cilj.

    Vsi ljubitelji žanra bodo prišli na svoj račun, saj zgodba vleče in se bere hitro. Čeprav so v njej vidne jasne sledi avtorice, ki je svoj slog brusila z ljubezenskimi romani, in kljub temu, da je glavnega negativca mogoče uganiti precej pred zadnjo stranjo, zaradi česar konec izgubi nekaj smrtonosnega naboja, knjiga ne razočara. Samo ne smeš imeti previsokih pričakovanj. Zgodba je temačna, vendar kljub temu zabava.

    Dekle na vlaku v slovenskem prevodu izide v petek, 30. oktobra, in nekaj dni prej, natančneje 26. oktobra, bodo izšle Peripetije na poti s predstavitvijo te knjige. Pripravljeno imam tudi nagrado, zato bodite z mano v ponedeljek.

    18. novembra pa bom v ljubljanski Konzorcij povabil posebna gosta, s katerima se bom pogovarjal o tej knjigi in še marsičem drugem. Pogovor bo prijeten, zato vljudno vabljeni!

     

    prijavite se