Še sam ni vedel točno, kdaj ga je zadelo. A prišlo je nenadoma, tako silno, da je bil prisiljen poklekniti. Bobneča bolečina, ki se je kot udarni val širila od senc do želodca, se je v topih sunkih prelevila v prijeten občutek. Kot bi plaval v potoku dišečih dalij. Topla in poživljajoča energija, ki je butnila skozi njegovo telo, je pospešila utrip srca, po telesu so gomazeli mravljinci. Za trenutek ga je bilo strah, toda ko je v njegovih očeh zasvetilo razsvetljenje, ga je doletel dušni mir. Vedel je, kaj je njegovo poslanstvo. Končno je njegovo življenje dobilo smisel.