Knausgård je s prvo knjigo šestdelnega opusa, ki obsega približno 3500 strani, raztrgal tančice, ki varujejo družinske vezi, in do potankosti razgalil sebe v najbolj občutljivih letih, ko si nabiramo rezerve in ko v vedno večji kakofoniji zvokov iščemo svoj glas. Toda Karlu Oveju ni lahko, zlasti v odnosu do očeta, ki v njem vzbuja prvinski strah in ga ob materini odsotnosti kot edina družinska avtoriteta srka v svoj neomajni, enoznačni svet, v katerem sta poslušnost in nevidnost največji vrlini. Karl Ove preživi, seveda, vendar v njem še vedno divjajo vetrovi preteklosti, ga vlečejo zdaj v eno, zdaj v drugo smer ter ga pomirjajo in vznemirjajo. Bralca prime za roko in ga pod površjem na videz navadnih in dolgoveznih pripetljajev, zaznamovanih z najstniškim iskanjem ljubezni, vdajanjem glasbi in alkoholu, popelje v največje globine, iz katerih se še vedno trudi splezati.