Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; vsak človek je kos celine, del kopnega. – John Donne

Vsak človek je otok zase. – Meša Selimović

Če bi zgodbe lahko razdelil na dvoje vrst, bi jih tako: so zgodbe, ki te zanimajo, in so zgodbe, ki jih zanimaš ti. Te slednje vedno samo čakajo, spokojno, poznavalsko. Medtem ko se ženemo za neulovljivim, ko preganjamo čas in nanj natikamo trofejne obeske, ko se obkladamo s cinizmi in zaposlujemo svoje misli s trenutnim, so te zgodbe potrpežljivo ob strani. In nato nas najdejo. S prstom nas dregnejo v zob, za katerega do zdaj nismo vedeli, da se maje. Vedno nas ujamejo nepripravljene in nezadostne.  Če se ob tem posmehljivo nasmehnemo, pa sploh.