Zagovarjam vitko slovenščino. To pomeni, da klestim nepotrebne besede, kadar vrsta besedila in jezikovni registri ne zahtevajo besednega bohotenja.(Načeloma velja, da je manj več. To je zlasti pomembno pri podnaslavljanju, pri katerem je velika stiska s prostorom in je treba biti pri uporabi besed skrajno racionalen. Vendar ne bo nič narobe, celo zaželeno je, da to pravilo upoštevamo tudi drugod.)

V pogovornem jeziku radi pretiravamo z opisi in dodajamo besede.(Zmotno mislimo, da je to znak jezikovne razgledanosti. Samo pomislite na besedo kateri, ki napačno nadomešča ki.) Taka raba se pogosto seli tudi v pisno sporočanje.

Na primer beseda primer. Preberite stavke:

V primeru slabega vremena bo predstava odpadla.

V izjemnih primerih je dovoljeno tudi to.

V primeru njegove smrti vsak otrok prejme svoj delež.

Znano, kajne?

Takšne stavke zapišemo tako:

Ob slabem vremenu bo predstava odpadla. / Če bo slabo vreme, bo predstava odpadla.

Izjemoma je dovoljeno tudi to.

Ob njegovi smrti vsak otrok prejme svoj delež.

Poleg tega upoštevajte tudi:

od časa do časa -> včasih/občasno

v veliki meri -> zelo/veliko

v zadostni meri -> dovolj

v kratkem (doglednem) času -> kmalu

kljub temu da -> čeprav

v spomladanskem/poletnem/jesenskem/zimskem času (raba zelo pogosta) -> spomladi/poleti/jeseni/pozimi

Dodatek:

Posebno trd oreh je tudi beseda zaželen. Vedeti je treba, da je ta deležnik odvisen od glagola (želeti), ne od samostalnika (želja), zato pišemo brez črke »j«. V rabi sta sicer obe obliki (SSKJ na primer dopušča tudi zaželjen), vendar bomo uporabljali ustreznejšo obliko, ki je tudi bolj zaželena.

In še za konec:

Poseben izziv je beseda izid in iziti.

Ni malo primerov, ko lahko preberemo, da naslednja številka izzide naslednji petek in da se nekaj ne izzide.

No, od danes naprej bomo vsi vedeli, da pišemo samo z eno črko »z«.

Danes bomo besedo ali dve rekli glede sestavljenih veznikov, ki nemalo ljudem povzročajo težave, ko je treba zapisati vejico.

Paradni konj te – za mnoge – nejasne dirke je medtem ko. Poleg tega omenimo še nekaj takih sestavljenih veznikov: potem ko, s tem da, tako da, samo če, in ker ipd.

Gre za (običajno) stalne zveze podrednih veznikov (zveza prislova in podrednega veznika, dvodelna ali tridelna – kljub temu da), med katerimi vejice praviloma ne pišemo.

V primeru medtem ko, ki povzroča največ težav, vejice NE PIŠEMO NIKOLI.

So pa seveda izjeme. V nekaterih primerih je stavek mogoče interpretirati drugače in ne gre več za podredni veznik.

Vzemimo dva zgornja primera:

s tem da

Pretekla sva 30 kilometrov, s tem da je on nato preplaval še 4 kilometre.

Zadovoljil se je s tem, da je pretekel 10 kilometrov.

V drugem primeru je veznik samo da, s tem pa je predmet, tako da vejico pišemo.

samo če

Znancu posodite denar, samo če mu zaupate.

Na voljo je tudi odpovedni rok, vendar samo (v primeru), če ste se prijavili na strani.

Dodatek:

Naslednjo cvetko pogosto slišimo v slovenskih skladbah. Že Marjana Deržaj je pela Samo za naju dva, zvezo pa najdemo tudi pri Tabujevcih:

Nikdar sonce ni tako žarelo,
kot za naju dva, kot za naju dva.
Nikdar jutro ni tako se vnelo,
kot za naju dva, poljubljena.
Nikdar še tako, kot s tabo
morje ni tako bučalo.
Nikdar polje ni tako dišalo,
Kot za naju dva, ko se ljubiva.

Ah, kaj vse bi naredili, samo da (ste videli, sestavljeni veznik!) bi ohranili rimo. Bi lahko rekli tudi naju trije? V angleščini gre for us two lepo skozi, v slovenščini pa je beseda dva popolnoma odveč (spomnim se, ko se je moral Branko Gradišnik Američanom zagovarjati, zakaj je Tolkienov Two Towers prevedel samo kot Stolpa, in ne Dva stolpa).

In ko smo že pri angleščini in dobesednem prevajanju:

Te dni škripam z zobmi, ko zagledam Telekomov oglas za neki pametni telefon, ki ima bojda štirikrat večjo resolucijo kot HD.

Gre za lažnega prijatelja, ki se vztrajno sili v vsakdanjo rabo. Kadar govorimo o zaslonih, govorimo o ločljivosti, kadar govorimo o sklepu, izjavi na sestanku, govorimo o resoluciji.

Danes nadaljujemo z izrekom, ki ga uporabljamo zelo pogosto. Tako lahko beremo, da je na nek način dobro, da slovenska reprezentanca že na začetku igra z močnimi nasprotniki, saj bo takoj jasno, kako je pripravljena. Ali pa, da bo novi telefon, ki prihaja na police, imel okrnjene funkcije, kar je na nek način dobro, da bo poraba akumulatorja tako manjša. In podobno.

Zapomnite si: gre za vrstni pridevniški zaimek, zato ima končnico -i. Na neki način.

Ta izrek pa bi lahko tudi povedali krajše in bi ga denimo nadomestili z nekako.

Podobno rečemo: neki neznanec.

Dodatek:

Presenetljivo veliko težav povzročajo nekateri pridevniki, pri katerih je dilema, ali se pišejo z -er ali samo z -r – december, meter, minister, liter ipd.

Najlažje si zapomnite tako, da pogledamo, kako se beseda zapiše v rodilniku – decembra, metra, ministra, litra. Zapišejo se samo z -r, torej bo tudi pridevnik brez e-ja: decembrski, metrski, ministrski, litrski.

Pri besedah helikopter in gangster pa je na primer drugače. V rodilniku sta besedi helikopterja in gangsterja, zato bomo tudi pridevnika zapisali s črko e: helikopterski, gangsterski.

Še minutka za lepšo slovenščino:

sledeč/naslednji/ta

Primer:

Na neki seji so predlagali sledeč/naslednji/ta dnevni red:

Besedo sledeč lahko mirno črtamo, ker je v najboljšem primeru publicistična, drugače pa jo uporabljamo v popolnoma drugih pomenih (hitro si sledeči udarci; sledeč očetu, je vstopil v sobo).

V zgornjem primeru je ustrezno uporabljati naslednji ali ta (tak). Sam prisegam na besedo ta, ker so mi ljubši krajši in bolj jedrnati stavki. Če stavku sledi naštevanje, je tako ali tako jasno, da gre za naslednje zadeve (in ne prejšnje) in tega ni treba pisati:

Na neki seji so predlagali ta dnevni red:

–

–

–

Danes bomo govorili o predlogu, ki je popolnoma odveč, vendar je aktualen in vseprisoten.

Ker veliko časa preživimo v družbenih omrežjih in pogosto nimamo časa iskati zanimive vsebine, nas prijatelji, znanci, kolegi in prijatelji od prijateljev v teh omrežjih nagovarjajo, naj kliknemo na takšne ali drugačne povezave.

Po spletnih mestih je že skoraj pravilo, da nas pozivajo, naj pritisnemo na gumb, če želimo odpreti menije z nastavitvami.

Zapomnite si, da povezave kliknemo, prav tako tudi klikamo/pritiskamo gumbe. Predlog na naj gre na zaslužene počitnice.

V Slovenskem pravopisu imamo, zanimivo, pri geslu klikniti primer pritisniti na tipko miške, toda ko odpremo geslo pritisniti, je tam pravilno zapisano:
pritísniti -em dov. pritísnjen -a; pritísnjenje (í ı̑) koga/kaj ~ tipko;

Pritisnemo zgolj na osebo, od katere želimo nekaj dobiti – denar, informacije ali pa usluge.

Dodatek:

Veliko preglavic povzroča sklanjanje besed mati in hči, zlasti v tožilniku.

Sklanjatve preprosto preverite na http://besana.amebis.si/pregibanje/, vendar naj vam podam preprosto rešitev, kako si zapomniti, ali v četrtem sklonu uporabite mati/hči ali mater/hčer.

Spomnite se, kaj rečete komu v hudi jezi in želite spati z njegovo/njeno mamo.

In še hiter nasvet za vse zanesenjaške spletne komentatorje:

Za vejico je presledek (in tudi za drugimi ločili). (Top fotka,taka naravna,sproščena,res mi je všeč.)
Slovenščina pozna eno piko ali tri. Ne dveh ne štirih. (Ko bi vedeli, kakšen dan je za mano..)