Morje. Ta obljubljena dežela miru in zamaknjenega stanja, v katerem je dovoljeno vse. Mokri eldorado, za katerega se je marsikdo pripravljen zakreditirati, da bodo nasrkali še otroci in vnuki in pravnuki. Privlačni končni cilj za tiste, ki lahko v petek zaklenejo vrata pisarne že ob pol enih. Morje, kjer ne glede na majhnost države srečaš rojake, ki so ti vedno pripravljeni priskočiti na pomoč s hladnim špricerjem. Morje, zapisano v zlatih črkah. Neonski napis, ki ti nudi tolažilno zatočišče, ko moraš napisati že deseti odgovor nejevoljni stranki, ki ti z vsiljivimi vprašanji preprečuje, da bi šel s kolegi na krepčilno kavo, na kateri se do golega ogloda pregovorne kosti. Morje, v katerega se zlivajo vsi cinični in privoščljivi tokovi. Morje, v katerem vsi lulajo. Razen tebe. Morje, paradni konj, ki potepta celo smučarijo v Val Thorensu.

Morje. Beseda je večna. Z leti se samo spremeni pogled nanjo.

Svet je postal en sam stroj.

Švindler, špijonka in človek z bombo je naslednji Capusov roman, ki smo ga dobili v slovenščini – v odličnem prevodu Mojce Kranjc ((Tu je treba sicer omeniti prevod naslova, ki glede na tematiko morda deluje nekoliko preveč lahkotno, frivolno in v slogu b-filmov akcijsko-pustolovskega pedigreja iz 60-ih let prejšnjega stoletja. Naključni bralec bi si na osnovi naslova lahko ustvaril napačno mnenje in se ne bi potopil med platnici, kar bi bila res škoda. Čez preostali prevod nimam pripomb. Tako lepo teče, da hitro pozabiš, da sploh bereš prevod.)) Gre za eno tistih knjig, ki verjetno – in na žalost – ne bo dosegla širših množic, čeprav v svoji majhnosti dela velike korake, četudi se nam kljub tematiki, ki je časovno oddaljena približno sto let, na vsaki strani zna kot taka prikupiti in približati. Gre za roman z veliko začetnico. Gre za zgodbo, ki se nas dotakne na več ravneh.

Ne premikaj se je drugi v slovenščino prevedeni roman uspešne italijanske igralke in pisateljice Margaret Mazzantini. Po dobro sprejetem ljubezenskem romanu Novorojen, ki ga v slovenščini lahko beremo od leta 2013, smo zdaj dobili še trpko družinsko zgodbo o človeku, ki ga tragičen dogodek strese do temeljev.

Uglednega kirurga Timotea pokličejo v bolnišnico, ker se je njegova najstniška hči Angela ponesrečila z motorjem. Njeno življenje visi na nitki, Timoteu pa ne preostane drugega, kot da nemočno opazuje, kako se njegovi kolegi borijo zanjo. Toda v tem času, ko se za mlado dušo kruto spopadeta življenje in smrt, bitko za obstoj, za smisel bivanja pod soncem bije tudi on sam. Ko se podrt sesede v bolnišnični čakalnici, se začne v mislih spovedovati svoji hčerki, s katero skozi vso knjigo vodi enosmerni dialog.

1) Pomišljaj in vezaj.

a) Pri matematiki je znak za minus ____________ (nestični/stični)_____________ (vezaj/pomišljaj).
b) Kadar zapišemo, da je temperatura pod lediščem, uporabimo ___________ (stični/nestični) ______________ (pomišljaj/vezaj).
c) Josip Murn je imel pred psevdonimom _______________ (stični/nestični) ____________ (vezaj/pomišljaj)
č) Če želimo z ločilom zapisati, da se je nekaj zgodilo v letih od 2000 do 2010, uporabimo ___________ (nestični/stični) _____________ (vezaj/pomišljaj).
d) Kadar nas omejuje prostor in želimo s številko zapisati, da je nekdo film gledal že dvajsetkrat, uporabimo ______________ (stični/nestični) _______________ (vezaj/pomišljaj).