Peripetije na poti – Marina, Notranji krog – kronika Mexico Cityja, Resnica o aferi Harry Quebert
Tako, začenjam z novo serijo kratkih oddaj – Peripetije na poti. V njih bom enkrat na teden ali na dva tedna nekje zunaj spregovoril o knjižnih zanimivostih in novostih ter tudi podaril kakšno knjigo.
Tokrat na kratko predstavim tri knjige:
Marino Carlosa Ruiza Zafona,
Notranji krog – kronika Mexico Cityja Francisca Goldmana
in Resnico o aferi Harry Quebert Joëla Dickerja.
Nekdo od vas bo tudi prejel eno od njih. Poglejte si filmček in potem se lotite komentarjev. Srečneža izžrebam v petek, 14. avgusta 2015.
Se opravičujem zaradi šumenja reke, ampak okolje je bilo tako prijetno, da sem moral posneti tu. Bonus pike dobi tisti, ki ugotovi, kolikokrat požrem slino. Ne zaradi treme, ampak zato, da zatrem polglasnike, ki jih je v mojem govoru že tako ali tako preveč :) V videu tudi rečem, da so to Peripetije s poti. Tokrat pravim: potejto potato.
Jo Nesbo je eden mojih ljubših, ker združuje skandinavsko čudaškost in mrakobnost v žanru, ki ga imam (skoraj) najraje, krimičih. Roald Dahl me že od nekdaj navdušuje s svojimi kratkimi zgodbami za odrasle, ki so prav tako čudaške/bizarne in se sprehajajo v metafizične svetove in poigravajo z bralčevim dojemanjem resničnega. Ker pa ljubim poezijo, omenjam še mojega najljubšega, Tomasa Tranströmerja, ki s preprostimi besedami pove več, kot bom sama kadarkoli znala. In, ja, Skandinavci so mi (zgleda) res pri srcu!
Super, Barbara! Veseli me, ko si kdo vzame malo več časa in obrazloži svoje navdušenje nad knjigami. To nas vse bogati. Hvala ti in se beremo! Damjan
Ker sem nenasitna bralka, dobesedno odvisnica od branja, tezko izberem le enega samega ljubega pisatelja. Ena prvih ljubezni je Gabriel Garcia Marquez s Sto let samote. Vedno znova me zacara, vedno znova mi poslje neko novo, se neznano sporocilo.
Zadnja leta tudi sama spremljam skandinavske avtorje, kriminalke obozujem ze od otrostva, ko sem se zabavala ob eni najljubsih, Hrosc leti v somraku. Jo Nesbo predstavlja bolj moski princip, Camilla Laecberg pa zenskega, bolj psiholosko navdahnjenega.
Letos se mi je v srce usedel Bariccov Mr. Gwynn.
Zafonova Marina pa me je popeljala v duh Frankensteina, mladinske literature in prve ljubezni. Pa seveda na ulice Barcelone, ki so tako postale se bolj ocarljive.
Da ne bom predolga, pa tudi z vejicami ne bi zelela do konca nasmetiti (nekako jih nikoli nisem znala umestiti pravilno, nikoli jih ni dovolj, za kar se opravicujem, pravilno pa se vedno ne bo); skratka, morda mi bo zreb le naklonjen in prejmem Resnico o aferi.
Uzivaj se naprej v bralno popotovalnih pocitnicah!
Manca, hvala za tvoj vpogled v bralne užitke :)
Barricco pa je tudi mene letos začaral, lahko si prebereš tu: http://www.damjanzorc.net/mr-gwyn-alessandro-baricco/.
Upam, da se ti nasmehne sreča pri žrebu, drugače pa bom podaril še kakšno knjigo, brez skrbi, samo dobro branje. Se beremo! Damjan
Redno berem tvoj blog. Fajn je!
Pozabila sem omeniti Magijo za realiste. Odlicna. V slogu De Bottona, Gladwella in drugih.
Hvala, Manca!
Magijo imam pa tudi že na seznamu, samo kaj, ko je toliko knjig! :)
Vecni problem, toliko branja, pa vedno kaj pride vmes. :)
Težko izberem enega samega, ker se mesto prvega s časom spreminja, ampak na prvem mestu so se že znašli Arto Paasilinna, Stieg Larson, Dostojevski, Drago Jančar … Od predstavljenih me je pritegnil Notranji krog – kronika Mexico Cityja.
Arta nisem še nič bral. Nekdo mi bo moral podariti malo časa :)) Drugč pa super, si na seznamu. Notranji krog tudi mene zelo zanima.
Živjo vsem! Izžrebal sem srečno dobitnico: https://www.youtube.com/watch?v=Lr_TZ9WmWvo
Ostalim hvala za sodelovanje, naslednji teden so nove knjige! Se beremo še naprej. Lp, Damjan